Priznam da...20#

[hayley]

* Če terapevta moti to, da menjuješ, potem že ni pravi zate

Hvala, jaz isto misli.
Mi pa una št. 2 ženska, ki sem jo kontaktirala piše kr dobre članke oz nek intervju je imela. Ni lahko dobesedno rekla ful nesramno, ampak nekaj v smislu, naj se najprej pogoovrim s svojo terapevtko, kje je problem. i njs sem vzela to bolj negativno.
Ampak pri njej sem bila delno prepričana, da bi k njej šla ,delno sem mogoče imela občutek da ne.
Za tega moškega pa prav 100% čutim, da me pritegne. Tudi vse na njegovi strani mi ima res zelo profesionalno napisano oz. me zelo pritegne. Ok lahko, da ga idealiziram. Sem pa tudi navezana na svojo sedanjo terapevtko, mogoče pa dela kaj dobrega, kar jaz niti ne prepoznam, ker se ne toliko spoznam, ne vem.

Chaski se nekaj bolj na pol zajebava, nekaj ima, da noče prav na resen način govorit o terapiji/ terapevtih. Je pa totalno neobsojajoč za tiste, ki tja hodijo, kolikor ga jaz dojemam, samo on sam ne bi šel.

- za službo vsi skoraj govorijo, da je bolje da jo iščeš, ko jo že imaš, posebej moja mama. Edino, če si pregorel, pa nimaš kaj, je bolj pomembno tvoje osebno zdravje kot služba.
- za partnerje se mi zdi zelo nezdravo iti iz enega na drugega, ampak ironično- ravno del prijateljic, ki imajo otroke, poročene, so delale ravno to.
Drugo je da enega že preboliš v eni zvezi in potem greš na drugega, ali pa če z nekom se dobivaš in nimaš tako resne zveze tudi je druga.
- moj nagledani terapevt je pa tudi najprej filozofijo študiral

- nisem študirala Freuda, mi je pa ostalo nekje, kar sem brala, da je bil malo tak žleht do žensk, da je nekje neki pametoval o orgazmih in trdil, da je samo vaginalni orgazen pravi orgazem in podobne..

[mmm]

- za partnerje se mi zdi zelo nezdravo iti iz enega na drugega, ampak ironično- ravno del prijateljic, ki imajo otroke, poročene, so delale ravno to.
Drugo je da enega že preboliš v eni zvezi in potem greš na drugega, ali pa če z nekom se dobivaš in nimaš tako resne zveze tudi je druga.

Ti pa hiter odpisuješ
Saj se strinjam s tabo.

Samo samo-ironično, bi zame bilo bolj taktno, da bi si že v vezi našel drugo in potem (samo) šel naprej.

Druga stvar. A ti zase pa ne misliš, da greš iz veze v vezo? Meni daješ tak vtis. Zdaj kak mesec, dva samskosti vmes ni ravno nek dolg premor.

Sicer pa, ja, nekega pravila ni. Sicer pa kdo pravi, da so te tvoje prijateljice v vezi z otroci sploh srečne.

Delajo/izpolnjujejo zgolj tisto kar od njih pričakuje družba - superego.

[hayley]

- jaz štejem da sem imela 2 vezi in sem med njima imela 1 leto in pol premora. Kolegice z družinami sta pa res šle iz veze v vezo, sta imele daleč manj premora vmes kot jaz. Če se z nekom dobivam po par mesecev in ne rečeva oba da je to veza, potem zame to ni.
Nočem negativno proti prijateljicah z družinami govorit, ampak samo opažanje.
Imam pa tudi še 2 drugi prijateljici, ki sta se poročili s svojim prvim... samo pri delu prijateljic, je pa res bil tak vzorec.

Ni vsako dobivanje kar veza, halo.

- Aja se to, glede menjavanja terapevtov, lahko pa da iščeš popolnost in ti noben ni bil dovolj dober. Sem ugotovila Oz dobila idejo, D a lahko svoje preostale odnose zrcalis tudi na odnos s terapevtom.

Pri meni je sicer baje tak primer, da kao hočem preveč ustreči ljudem in da zdaj raje ne povem direktno terapevtki, kaj so po mojem njene pomanjkljivosti ali kaj mene moti, kot da bi jo prizadela s svojimi izjavami in da bolj ščitim druge ljudi v odnosih kot sebe.. To je ena ideja, ne vem zagotovo.
Sem pa po drugi strani imela na začetku izkušnjo, ko sem ji povedala, kaj me moti pri njej, da sem dobila neko tako energijo od nje, kot da ji ni prav, kar govorim, da mi ni všeč.. In mi je zato zdaj toliko manj prijetno odkrito govorit.
Pri meni je pri tej terapevtki problem, ker me je sram govorit o vseh temah z njo, ker nočem preveč slabo izpast. In se mi zdi, da bi me pri kom drugem, ki ni moje generacije manj brigalo kako izpadem in tudi lahko da mi je/ bila malo všeč in mi zato tudi ni všeč nekih stvari govorit.
In se na začetku sem mislila, D aje starejša, ko sem jo izbrala, nisem vedla, da je toliko mlajša.

[mmm]

Ni vsako dobivanje kar veza, halo.

In kako emocionalno/duhovno/telesno ločiš dobivanje od veze?
Biti v vezi je zgolj neka razumska odločitev, za prebolevanje pa za moje pojme rabiš emocionalni mir pred drugimi potencialnimi partnerji.

Ima smisel kaj govorim ali nimam pojma? Vedno sem si tako predstavljal prebolevanje - ko prebolevaš ne seksaš z drugimi, če že (po mojem ni najbolje, če), se pa vsaj ne vežeš emocionalno na nekoga - pri dobivanju običajno se, ker se dobivaš z osebo zaradi tega, ker ti je z njo prijetno preživljati čas, ti je všeč, si morda (že) zaljubljen/-a

- Aja se to, glede menjavanja terapevtov, lahko pa da iščeš popolnost in ti noben ni bil dovolj dober. Sem ugotovila Oz dobila idejo, D a lahko svoje preostale odnose zrcalis tudi na odnos s terapevtom.

Perfekcionizem je poenostavitev.
Terapevt ti odpre nekaj, ti pove nekaj kar ti ni všeč, dobiš preveč ogledala ob nepravem času - in bi ga najraje menjal in ga tudi menjaš. Lahko kaže tudi na raznorazne osebne/osebnostne težave in/ali motnje. Verjetno v odnosih funkcioniraš podobno, tudi ne preneseš ljudi, ko te kritizirajo oz. jih "skineš", čeprav so morda dobronamerni (oz. vsaj slabega nič ne mislijo)

Pri meni je sicer baje tak primer, da kao hočem preveč ustreči ljudem in da zdaj raje ne povem direktno terapevtki, kaj so po mojem njene pomanjkljivosti ali kaj mene moti, kot da bi jo prizadela s svojimi izjavami in da bolj ščitim druge ljudi v odnosih kot sebe.. To je ena ideja, ne vem zagotovo.

Take emocionalne "blokade" jaz (posredno) rešujem z drugo bolj efektivno metodo kakor je psihoterapija. Ker to je stvar obnašanja, težko s psihoterapijo rešiš sproščenost do drugih ljudi.

Psihoterapija je OK za nekaj kjer rabiš razmišljat, če rabiš nekaj razumsko razčlenit, ali pa te tako teži, da moraš na glas povedat (nekomu). Svojo interakcijo s svetom pa težko spremeniš z njo, težko se zares dotakneš strahu (ali pa kakšnega drugega čustva), težko ga začutiš in težko najdeš pot ven iz njega... vsaj moje izkušnje so take... bom nehal pisat (javno), čeprav bojda "moram" pisat

Verjamem, da se (dobri) terapevti tukaj ne bodo strinjali z menoj

[hayley]

Nista v vezi, če se oba ne dogovorita, da sta v vezi in se ne jemljeta kot to in se ne predstaviš recimo staršem in ostalim znancem, da si skupaj.
Ne vem zdaj na kaj/koga letu, jaz po svoji prvi vezi, nisem seksala skoraj eno leto.
Zdaj po drugi sem nekaj tednovpo, ko sva prav tisto zvezo končala..

Glede terapevta, ne vem, lahko je drugače od človeka do človeka.
Meni ni nič takega rekla da bi mi nastavila ogledalo..postavlja mi skoraj izključneo vprašanja, ne navadnih povedi/ trditev. Očitno so potem kar velike razlike med samimi terapevti, po tvojem opisu tvojih terapevtov. Mi pa dajejo skupni pogovori ideje, da sama iščem, kaj bi bilo narobe, vzroke.
Pri meni je problem, da me je sram govorit določene stvari Oz to kao pomeni, da ji ne zaupam.

Jaz gledam pa tako, da s psihoterapijo ugotoviš probleme, ki so v nezavednem delu, ugotoviš vzroke za simptome, ki jih zdaj doživljaš. Z nekaterimi vrstami terapije.
To ni teorija jaz vem povedat primere na sebi, posebi s tem primerom perfekcionizma.

Zdaj na zadnje je bilo eno od vprašanj, kaj je funkcija sramu... Js pa tam že skoraj s skurjenimi možgani po celi uri govorjenja in razmišljanja.
Kaj bi rekel, da je funkcija sramu?

[hayley]

- sem danes tako čustveno zjebana in fizično saj ne vem kaj, mogoče fizično zato, ker sem sredi dneva premalo jedla, pa mi je zdaj dokler nisme jedla ful padel cuker. Potem se zavem, da mi neke stvari niso šle, kot sem hotela in sem zato zjebana in potem mi je glih malo lažje, ko se zavem vzroka. Ker prva asociacija zakaj sem zjebana je bolj tako slaba sem, vse je slabo..

- sem kupila neke piškote in sej ne da odpreš škatlo in je še vsak piškot posebej v svoji plastični vrečki zapakiran, me prav srce boli koliko plastike. Pa še vegan piše na škatli, nisem hotela nič vegan, ne vem od kje se je to pojavilo..

- ta nov skos neki sprašuje, ostale, me že skoraj malo moti, ker sem bolj tišine navajena, alpa kakšnih v izi hecov na vsake toliko. Ampak deluje fajn, ga je en sodelavc danes pohvalil šefu. Mogoče me moti, ker mi ima nek malo moteč naglas, ljubljanski, ampak na drugačen način ljubljanski kot ostali, ne vem a je to mešanica z gorenjskim al kaj je..

- pogrešam plesne v paru, ko sva hodila s K lansko jesen, ful je bilo fajn
- zgleda bova ostala skregana, ma meni je on tako utrujajoč, skos nek pritisk z njegove strani, ne morem delati za službo, kar bi še lahko čez vikend, ker se on želi družit, nek del pa rabim zase za počitek - omg, človek je res tako intenziven, tako hiperaktiven, da ni za verjet

- mi te italjanske plaže niso pa prav nič všeč, sva bila zadnji vikend tam, veliko boljše hrvaške, je pa fajn se it malo vozit čez italijo, je nek tak vajb, da je vse bolj izi pri njih, ampak plaže pa

- pogrešam tudi druženje v večih (sem se spomnila eno našo sodelavko, ki je opomnila, da je to primorski izraz in da ko je prvič to šef reku, noben ni vedu, kaj govori), sem se zadnje čase večinoma samo z njim družila
- sem zadnjih par let malo zgubila kompas kar se tiče službe, svoje smeri, vse kar se mi je dogajalo v lajfu, me je povozilo in nisem utegnila dohitevat vsega kar se dogaja tako v službi kot drugje..
- še vedno je vse čudno odkar se je tista stvar zgodila bivšemu, oz odkar sva stik prekinila odkar sem ga na zadnje vidla je čudno

- mi K prinaša tolk stresa, da ne morem več, ful jebil prijazen lani prvih nekaj mesecev, kaj je zdaj z njim, ne vem..

- P***a, je bil naporen ta letošnji dopust, po moje najbolj naporen dopust v mojem lajfu do zdaj in hkrati prvič v lajfu ali od zgodnjega otroštva sem si vzela tako dolg dopust. Kreganja na tono med tem dopustom..
- Bi mela zdaj še en tak dopust, da bi dala samo vse 4 od sebe in pila
- bi kr mela terapevtko zdej, mi ni všeč, da morem čakat do pon. Najbolj je pa smešno, da imam ne vem kakšne krize čez cel teden, ampak v ponedeljek popoldan sem pa vedno dokaj v redu, ko imam terapijo, pa še lih ta siten sestanek dam čez v ponedeljek in mi vse odleže in je vse lepo za nekaj časa..

- bo že skoraj 3 leta, odkar sem na zadnje rekla/ štela, da sem v zvezi/ imam fanta

[hayley]

- ravnokar voham parfum Amouage - Sunshine. To je najboljši vonj na svetu! Poleg naravnega vonja svežih borovcev (se spomnem, kako sem jih intenzivno vohala, ko sem lani na Kemijskih dnevih šla na en solo sprehod med pavzo po Portorožu ), nove, svež posteljnine in tistega limoninega - citrusnega tuš gela, ki sem ga dobila v enemu od hotelov v Romuniji med lanskimi poletnimi.

- sicer v parfumih obožujem sadne note in sicer marelico, breskev v obliki osmanthusa! Dva moja naj parfuma imata osmanthus, in sicer Amouage Sunshine in Kilian - Good girl gone bad. Dva z osmanthusom sem pa tudi že prodala - Amo Ferragamo per lei - preveč je bil tak zelen in svež, ker je bila magnolija v njem premočna, prevladujoča, za moj okus, ni mi preveč všeč magnolija. 2. z osmanthusom, ki sem ga prodala, pa Gucci - Flora edt, tam je pa čez čas začela zelo ostro, zeleno, ven rezat vrtnica, ni mi bil love.

- sem po dolgem času poskusila par parfumov v sobotro, ma mi še par ur od špricanja ni bil noben všeč, noben mi ni bil love, potem po cca. 6 ur mislim, da mi je začela lepo dišati Delina, tako domače, je taka sveže cvetlično gurmanska za moje dojemanje, samo na začetku mi je preveč kot nek vaniljasto - ličijev - vrtnični puding.

- prav šla bi v Oman 1x, kjer je tovarna parfumov Amouage
- ravno malo čilam, berem mladino z intervjuji, ki jo je cimra prinesla. Ne toliko se poglabljam v Goloba politično, je pa zelo zanimiv človek, ga v raznih intervijujih, 1x sem gledala ga v enem podcastu z Mlakarjevo, imama rada, mi je zanimivo njegovo razmišljanje. Potem bom prebrala pa še od Isakovič, ki mi je tudi zanimiva.

- mi je danes tako padel cuker med terapijo, da sem se kar potit začela, sem šele od terapevtke izvedela za praznik naslednji teden, po moje v naši službi sploh noben ne sledi, ne ve da je praznik...

- sem prišla do ugotovitve, ohjej nisem si še tega napisala v svoji osebni beležki, da me zelo osrečuje druženje z ljudmi, bližnjimi prijatelji... Jaz se pa nasprotno v tej službi večinoma zelo samo počutim, morem govoriti z veliko ljudmi ampak je tako, se izmenjujejo eden za drugim... Na začetku prvo leto, sva si bila malo bližje z enim sodelavcem, ker sem mu bila nekaj všeč in ker nisem še delala toliko samostojno in imela toliko ciljev, sem imela več časa za govorit z njim in bila sem bolj sproščena, on pa tudi.. zdaj pa sem večinoma skos pod stresom in skos se počutim sama. In mam neko tako ne vem ali anksioznost ali kaj, ko se počutim osameljeno, da ne morem se sploh osredotočit na delo, kot da me ves čas nekaj moti in iščem za se zamotit...
- Malo razmišljam, če ne bi mogoče šla kar res na eno službo drugo, po možnosti v domačem kraju in okolici, kjer imam še največ prijateljev/ znancev, ne glede, ali bom od nje pridobila kaj drugega razen plače na računu, ali ne, ne glede ali mi bo izziv, ali bolj monotona in se ne bom počutila, da napredujem kakorkoli.. bi pa več časa dala, nekim odnosom in druženju, če me to bolj osrečuje? Po drugi strani pa pol čez nekaj časa srečujem ljudi, ki so dali svoje prioritete bolj študiji in karieri in sem jim fouš, da so kjer so.. Mislim, da še sama nisem najbolj sigurna kaj mi je največja prioriteta in kaj me najbolj osrečuje.. Je pa velikokrat tako, da bolj kot si oster do sebe, bolj kot se trudiš sledit nekemu cilju in ti je pomemben, slabše ti gre in mogoče gre bolje kdaj, ko se bolj sprostiš in ti ni neka stvar pomembna za umret?
Js po drugi strani obožujem, da mi je težko in da premagujem nek izziv, samo na tak način imam občutek, da nekaj smiselnega počnem, da ne zapravljam svojega življenja, da sem izven cone udobja..

[hayley]

- ne vem, kaj mi je danes da sem precej napihnjena, odkar sem šla iz tiste večje teže, ki, sem jo imela na faksu, nisem praktično nikoli napihnjena, tak sem se nabasalo hrane, ko se prišla od terpavtke včeraj, ker mi je cukr padu pod minus.

- je ta nov tako prijazen, fajn, nevzvišen, ni pod stresom kot vsi ostali sodelavci, ker še nima svojega dela, je prav breath of fresh air za moj stres, anksioznost, depresijo in vse kar mi fali... Je pa vezan in ima 2 otroka, moja reakcija je bila, 'že 2 otroka imaš, pa tako mlad zgledaš! ' Sem ga pa lih malo pomlajšala, je 6 let starejši od mene, ampak bi mu dala na videz, da je prav max. 90/89 letnik.

- sem zvedla danes, da oba sodelavca, ki sta na istem delovnem mestu kot jaz, precej starejša od mene, obem ni uspelo doseči letnih ciljev lani in dobit nagrade, pa delata kot nora skos, sem mislila, da je samo jaz nisem dobila.. Bo res treba kaj novega iskat. Mi pa ni všeč dejstvo da bom ob avto, sama si pa lahko skeširam veliko slabšega kot ga imam zdaj.

- je K ful samozavesten v službi, zdaj si bo neko ful visoko ceno postavil na enem razgovoru, kamor gre informativno.. je že prav vrtoglavo napram moji plači. Mu privoščim povišanje dohodkov, ne glede ali bova kaj imela še ali ne.
- je pa siten, strog za popizdit, sem ga že zdaj mogla opominjat, naj malo ločuje ali je v službi ali privat in naj ukazuje, ko je v službi, meni pa ne bo ukazoval!

- glede bivšega, odkar sva prekinila stike lani, ga ne morem pozabit in it naprej in začet resno s kom drugim. Me spravlja nekako v paniko, ker sem ravno v letih, ko bi mogla z nekom resno začet in zdaj sem že eno leto izgubila, ko se ne morem nikamor premakniti na področju razmerij.
- čene se bom pač mogla sprijaznit, da sem naredila napako in da stvari ne morejo več it nazaj, kot so bile.

- če pogledam iz svetle plati, vsaj jaz nimam raka, lani sem bila tako ene 6 mesecev v dvomih da imam raka in da mogoče pa namesto imet otroka (nekaj sva bila zelo navdušena nad to idejo s Kjem nekaj časa lani) se bom mogla zdravit do svojega 30ega, potem sem še imea ideje, da imam mogoče to stvar že v možganih, v pljučih... Sem si mislila, da naj dobim vsaj po 40 če že morem, ker sicer v rodni dobi je lahko posledica še neplodnost zaradi kemoterapij... Pa še mamina sestra je umrla od tega pri 40, ena zdravnica mi je rekla, da imam familjarno povečano možnost, dokler mi niso na samoplačniškem ugotovili, da ni nič... To si ne moreš predstavljat, kako je, ko sumiš ali izveš, da nekaj imaš, zmrači se ti pred očmi, hkrati moreš pa še skos v službo hodit in bit zelo produktiven in bit skos, kot da ni nič, isto, ko žaluješ za nekom bližnjim, ki je zbolel..
- sem se mogoče malo spomnila tega, ker sem bila pri eni stranki danes, ki je bila na bolniški od feb do avgusta, upam, da ni kaj hudega z njo bilo..

- še zdaj mi yt predlaga videe nekih zelo mladih punc, ki se zdravijo za rakom, stage 4, zdej nazadnje mi eno Londončanko, korenin iz Šrilanke..

- upam, da je bivši še vedno zdrav, kjerkoli se že skriva..

[hayley]

- da razmišljam malo o psihoterapiji, kako odgovorit na vprašanje ali pomaga ali ne, js ne bi rekla, da se bolje počutim odkar sem začela hodit ali da je kakršnakoli sprememba. Če pomaga ugl, pomaga ekstremno počasi.
Mi pa ni panike, dat denar za nekaj, kar ima vsaj potencial, da bo pomagalo, poskusiš, če veš, da je kakšna možnost, da bi pomagalo, pa tudi, če na koncu ne, pa kaj..

- si ne predstavljam, koliko slabo se počutijo ljudje, ki morajo jemati tablete glede psihičnega zdravja, da bi se primerjala s sabo ali sem mogoče tam ali sem bolje. Dobro za depresijo sem slišala, da so nekateri govorili, da kar niso mogli več vstat iz postelje. Tega lahko rečem, da nimam.
- nisem navajena že na splošno tablet jemat, me je mogel že na poti nazaj iz Afrike K silit naj jemljem lekadole in da sem nevem kakšna neumna ker jih ne.. Moja normalna reakcija bi bila, da niti lekadolov proti vročini ne bi jemlala, vsaj dokler sem na dopustu in mi ni treba nič takšnega delat, če sem se mogla učit ali kaj nujnega za službo delat, da me je oviralo pri funkcioniranju, takrat pa sem jemala...
- me je zadnjič tudi sestra v bolnici, ko sem ene čudne poze na različnih koncih postelje začela delat, če rabim kaj proti bolečini in sem ji rekla da ne..

[hayley]

- Se mi je prav obrnila ta moja smer, v kateri delam. Se počasi psihično pripravljam, da bi šla kam drugam (med drugim tudi en moj sodelavec govori, da bi šel drugam). In bi iskala bolj v drugih smereh. (ali podsmereh, karkoli je že pravilen izraz).
A zdaj lih gledam, ko mi linkedin random predlaga neke ljudi, a sej ne da vidim lih kontra, človek je delal v smeri, kamor jaz bolj zdaj planiram it v prihodnosti, končal službo in dela drugje v smeri, kjer jaz sedaj delam...
Ne vem, edino, če kje drugje plačujejo več za vrsto dela, ki ga sama delam... sicer mislim, da se glede na vloženo energijo (ma tudi glede na plačo) ta smer ne splača v primerjavi z drugimi podsmermi ..
- priznam, da malo me je razdražil tudi K s svojimi pripovedi, kako velikokrat večji del službenega časa sploh nič ne počne, je na netu, plačan pa veliko več od mene... to sem že vidla, da višina plača je čisto random, kdaj sploh ni odvisno ne od težavnosti faksa, ne od tega koliko je služba težka, koliko delaš ...čisto random.. ali pa bolj od tega, koliko se skregaš za povišanje

- šla danes pred službo tečt z enimi telovadnimi, ki niso za tek, tiste imam doma doma in me boli noht na nogi še zdaj, sem se bala da mi bo odpadel, čez dan..

- Sem prav tako na linkedinu nekje prebrala, da ima lahko na neko ujemanje v službi vezo tudi klasifikacija po 16 personalities testu, sem šla za foro rešit in sem tokrat dobila neki novega - Mediator - INFP in 100% turbulent.
Stem da verjetno malo mejim še na 2 druga tiipa, ker sem dobila 51% introverted in 49% extroverted ter 51% prospecting in 49% judging.
- in zdj ravno berem, da posebej za turbulent mediatorje značilno, da vidijo svoje napake kot failures in da se pretirano ocenjujejo same sebe kot lene/ premalo delavne, čeprav naj bi bila to bolj njihov negativna subjektivna ocena kot realna, to v bistvu bi lahko zelo veljalo zame, čeprav glede failures in lenobe, se mi zdi da je kar realno, ne subjektivno..

[hayley]

- kolikor sem na hitro ošvrknila cene sob v Lj, se mi zdi, da so se tudi te podražale, ko sem jaz najela sobo, 2 leti nazaj, sta bili obe moji sobi eni izmed dražjih (ampak v skladu s kvaliteto, tem kar sem dobila) glede na cene na trgu za sobo, zdaj, trenutno, glede na cene sob je dejansko moja že skoraj med cenejšimi. Je že skoraj standard za sobo 300e plus stroški.

Mi niti ni jasno, kako si študenti lahko to privoščijo, moja soba večino štud. let je bila 70eur skupaj s stroški v štud. domu.. še to sem kdaj prišla skoraj do 0eur na mesec, kar sem plačano dežurala med vikendom. Je pa res, da mogoče so štud. urne postavke malo boljše kot pred leti, ampak vseeno.

Čeprav sem tudi slišala, da določeni ljudje, ki imajo pa že skoraj 10 let sobo ali stanovanje/garsonjero pri istem lastniku, plačujejo pa tudi precej manj od cen, po katerih se zdaj oddaja.

- če prav pomislim, pa v bistvu polovica ali malo več kot polovica mojih prijateljic živi pri starših in si še to najemnino prišparajo in lahko pustijo več keša na računu.


- me kar skrbi tudi moje finančno stanje, moja plača ni dovolj dobra, obremenjujem se koliko prišparam. Ob nakupu avta, pologa za kredit, mi nihče ne bo nič pristavil. Se ne spuščam niti v finančno situacijo staršev, ampak mislim, da imata našparano manj od mene, enkrat se je celo tata nekaj hecal, da če bom jaz financirala za zamenjat okna na hiši. (drugače nimata nizkih penzij, eden ima višjo penzijo kot jaz plačo (ampak kredite zraven), drugi nekaj podobno kot jaz, ampak nista šparovna, sta v kreditih, ne znata z denarjem oz posebej eden od njiju ne zna) ali gre toliko denarja redno mesečno za hišo in vso zemljo okrog, ne vem, ker se ne ukvarjam z njunimi financami in se ne spoznam. ) Meni se to ni zdelo nič takega, ko sem pa enkrat pravila Kju je bil malo šokiran, tudi on je pričakoval, da če bi midva skupaj vzela kredit, da bi meni še starši kaj dali zraven, sama na to nisem nikoli ne pomislila, ne računala. Ne vem pa, kako je pri ostalih navada.. pri določenih prijateljicah, pri eni vem da so jim starši posodili, namesto banke in jima bosta postopoma vračala, je sama to povedala, pri tadrugi prijateljici, ki imata kar visoko vrednost nepremičnine, nisem pa nikoli spraševala kako in kaj sta naredila... Mi je malo čudno te stvari spraševati, razen, če nekdo sam pove, ali bolj če sem v družbi, kjer 2. oseba vpraša 3. osebo in potem še jaz slišim zraven...
- drugače pa se zavedam, da nekateri so bili priomrani biti že mlajši zelo finančno samostojni in so še izpite za avto si plačevali iz lastnega žepa, se preživljali čez celoten študij, kaj šele ostale večje stvari..

- ja sem študirala, da bi vzela kak ta pokojninski sklad za dodatno varčevanje ali pa mogoče če bi si plačala par ur finančnega svetovanja. Ampak ali se to splača, koliko ti pobere potem zraven banka ali zavarovalnica v primerjavi če bi sam si naredil nek dodaten račun za varčevanje?
Te stvari mi drugače precej niso jasne bi mogla si malo prebrat - glede pokojninskih zadev.
- šef je imel zadnjič že pred začetkom službe enega v pisarni glede varčevanja za pokojnine, ma nisem stoprocentna ali za privat namene ali kot pravna oseba, delovalo je bolj privat? Ugl neki sem ulovila, kako mu je tip govoril, kako so bile pred časom višji procent plač pokojnine, zdaj smo nekje pri 60%, v prihodnjosti bo pa nekje 40% plače pokojnina zaradi staranja prebivalstva. Mislim ne vem, a je to tip zapretiraval, da bi vzel pri njemu ponudbo čim prej.. ali bo dejansko v resnici tako...

- sem se sicer odkar sem prišla iz dopusta v službo vsak naslednji teden boljše psihično počutila in boljše mi je šlo. Sem ta zadnji teden celo vsak dan pred službo telovadila. Manjka mi rutine, že tako pri nas, nobenih pravil ni, noben ti ne da urnika, ničesar, vse moraš sam organizirat in js ne vem ali sem slaba z organizacijo ali pa sem že tako obremenjena od samega dela, da mi manj ustreza da si moram še vse do zadnje pike sama določit, organizirat, lažje je, če imaš že v službi neko okvirno rutino že določeno, kot da moraš vse sam.. veliko svobode prinese veliko odgovornosti in posledično še dodatno tono pritiska, krivde, izredno nizke samopodobe, ko se ti zdi/ vidiš, da nisi dovolj, nisi dovolj dobro..

[mayaeb]

- te navade, da starši kaj dajo se mi zdi, da so bolj kje pri starejših ljudeh zakoreninjene, kje na podeželju, če le imajo. Nekaj znancev imam, ki so jim starši dali zemljišče za gradnjo hiše. So imeli recimo svoje parcele tako velike, da so razparcelirali in naredili še eno..v teh časih je to ogromna pomoč.

- groza 300e plus stroški za sobo, samo zato, da je nekdo lahko v Lj, ni vredno.
Študentsko delo sicer niti ni slabo plačano in večina študentov dela, si najbrž v študentskih časih lahko več privoščijo kot bodo potem, če pristanejo na minimalcu

- pokojnine so ena sama žalost, moraš tudi računati, da za pokojnino šteje osnova, brez dodatkov.

- sva bila kar dolgo na morju. Da je bilo bolj pestro, sta za nekaj dni prišla še nečaka in imeli smo se nad pričakovanji. Malo me je skrbelo, ker sem bila sama s tremi ampak sploh ni bilo panike. Dva sladoleda na dan in otroka ubogata

- omg 3 avtosedeži v avto, no, ko ugotoviš sistem ni panike

- za službo sem se odločila, nekaj maenkosti je bilo treba še popraviti v pogodbi. Ta teden naj bi šla končno podpisati, ko se direktor vrne z dopusta.

- mislim, da dokler ne bom podpisala bom v glavi imela tisto, kaj, če raje ne bi.

- preveč se zavedam, da bo prvo leto v smislu, splavam ali potonem. Ampak moram poskusiti, da ne bom obžalovala.

- imam srečo, da me podpira pri tem in se lahko igram na tak način, da poskusim nekaj novega. Preveč bom zdoma in če ne bi bil za, ne bi šlo.

- vsaj vožnja mi bo šla v delovni čas, kar je v mojem primeru veliko vredno. En tistih bonbončkov s katerim te pridobijo.

- v šoping moram, vse premajhno. Kako se mi ne da, ne maram hoditi po trgovinah, a vse ne gre preko spleta

- še vedno nisem našla avta zase. Vedla sem kaj bi imela, zdaj ne vem več. Nimam ideje, nujno ga rabim.

- sem naredila zaloge vložene zelenjave in marmelad za čez zimo. Naporno ampak dober občutek.

- upam, da se morje kaj kmalu segreje, da greva spet za kakšen teden

- menda naju jutri nekam pelje, ne maram presenečenj

[hayley]

- ja pokojnine bodo zgleda še posebi žalost za te bolj mlajše generacije, moja dva imata kar v redu, celo neverjetno, da ima en od staršev še celo višjo pokojnino od moje plače, ampak šparal ali dajal na stran pa nikoli ni.. (ne vem, kaj imajo oni, 80% svoje prejšnje plače? moja mama definitvno ne sledi preveč trendom spreminjaja pokojnin procentualno glede na plače, ravno pred kratkim je izjavila, da saj ni tako velika razlika med plačo in pokojnino)
Brez dodatkov, seveda, sicer moji dodatki niso nevem kaj, imam samo malico in prevoz, nekateri pa imajo veliko količino raznoraznih dodatkov vsak mesec, da nanese skoraj za 500e, vem pri kolegu..
No edino, kar se tiče variabilnega dela plače/ nagrad, kar pride pri nas kvartalno, to pa mislim, da bi moglo it tudi v pokojnine, če jaz dobim na koncu neto vrednost, tistega, kar sem zaslužila, ali pri nagradah na koncu leta..

- ne vem kako je navada, ampak hkrati ne vem, če poznam koga, s katerimi se družim, da bi čisto sam kupil.. (ena kolegica vem da ima kar precej veliko vrednost nepremičnine, 3 sobno na obali z balkonom, pa še v prenovo so šli, ma nisem nikoli posebi spraševala, kako so to nrdili.. njeni starši so bolj podjetniki, imeli tudi več nepremičnin v lasti, tako da denar bi imeli za ji kaj dat.. kako sta pol skupi spravila, a sta znala tako obrnit s prodajo druge napremičnine pa nimam pojma, se ne spoznam..) ugl. da bi vedela, da je kdo čisto sam sfinanciral neko nepremičnino, ne poznanm oz jih nisem spraševala, da bi sama vedela.. No K pa drugače je res staromoden in bolj iz podeželja.

- glede cene je pač šlo tako vse gor, saj tudi garsonjere so bile nekoč okrog 300 plus stroški ali skupaj s stroški, zdaj pa se oddajajo 450 - 600 plus stroški, isto stanovanja vidiš 2- 3 sobna za jurja.. verjetno sorazmerno tudi vse cene nepremičnin so šle gor oz so šle, lih na enem podcastu sem poslušala, da gre za približno vsaj 100e/m2 na kvartal..
- dejstvo je da v slo glede na nizke povprečne plače si glede na ceno nepremičnin ali najemov v veliko slabšem razmerju kot v Nemčiji ali kje drugje po Evropi

- sem kar malo šokirana, kako ima mmm ful močen ljubljanski naglas, oz čisto drugačen kot si ga(sem si ga) predstavljam haha, še takrat izpred 2 let in pol se ga ne spomnem več točno po glasu..

- se zdaj na novo ena prijateljica seli skupaj s fantom in ena druga očitno je začela neki poskušat za otroka imet.
Sem ugotovila, po drugi strani, da vsaj na enem področju nisem ful zadi, ker eni imajo otorke, ali poskušajo, pa so lahko tudi precej let starejši od mene in so finančno precej manj samostojni, pa se nič kaj dosti ne sekirajo, tudi glede služb, plač ne..

- je pri meni situacija kar slaba glede razmerij področja, Ampak ne vem kaj naredit, ne moreš spremenit, kako se počutiš. Glede čustev sem pa tudi taka, mogoče spet perfekcionistična na en način, vsaj to leto sem bila, na noben način jih ne bi želela kam potlačit in naredit fasado, kot da sem v enem razmerju, kjer vse štima. Zdaj bivši se mi sploh ne javi, noče se ne pogovorit, ne dobit in jaz ne morem v sebi zaključit vsega tega z njim. S K pa tudi ne vem, a je kakšna možnost, da bi se razumela, bila/ ostala resno skupaj, za zdaj je nekje 2 tedna kar se nisva videla. Mislim, da bi mogla reševat probleme posamično ali po vrsti(nekaj takega mi je tudi K enkrat rekel, naj rešujem probleme sproti) in to gre tako, da najprej razrešim pri sebi to situacijo z bivšim.

[slovenc79]

- te navade, da starši kaj dajo se mi zdi, da so bolj kje pri starejših ljudeh zakoreninjene, kje na podeželju, če le imajo. Nekaj znancev imam, ki so jim starši dali zemljišče za gradnjo hiše. So imeli recimo svoje parcele tako velike, da so razparcelirali in naredili še eno..v teh časih je to ogromna pomoč.

meni se pa bolj zdi, da je bistveno bolj to, da imajo starejši drugačen mindset in živijo bolj skromno z osnovnimi stvarmi, ki jim pomenijo največ, in pa zanesljivost in varnost, medtem ko za eksperimentiranje s financami in zapravljanje za raznorazne stvari, doživljaje, nimajo več ne želje ne energije; in dosti raje prispevajo mladim, da se lahko razvijejo. seveda, če je ta možnost, vedno je ni.
je pa seveda razlika tudi v ceni nepremičnin na podeželju in v mestu.

priznam,
- da sem preživel zelo lep vikend
- da mi zelo paše tale ohladitev, me je na momente celo zazeblo in sem dojel, da tale vročina ne bo večna. čuden občutek mi je pomisliti v teh časih, da nogavice, dolge hlače, bunde, puloverji sploh obstajajo.
- da si zelo želim videt delni sončni mrk, ki bo 25. oktobra viden tudi v sloveniji. upam samo, da ne bo oblačno.

[mmm]

* Ja s hayley sva se po ful casa (>2 leti) drugic slisala. Je ful bolj prijazna in sproscena punca kakor deluje tukaj. In ima zelo lep glas in lep primorski naglas

* Sem bil v bloku doma. Kjer so mi na ne prevec enostavne stopnice dali lestev, zaradi otrok. Zame nevarno lestev.

* Najprej mi recejo naj ze 1x utisam svojo muziko. Poslusal sem muziko. Da bom zbudil njihove otroke.

* Vse ostalo me pa zajebavajo. Recem da naj odstranijo to lestev, odgovor. Stari ti si car, legenda, smesen... in smeh. Noben me ne porajta

* Ugotovim da so to podnajemniki, jaz pa lastnik. Zagrozim da bom povedal predstavnici bloka. Samo omenim jo, ona je ze tu. Povem ji, ona zacne obracat proti meni, da ne morem tako, naj se malo prilagodim..

* Potem grem plezat nekam v svojo klet. Zacuden kako dobro mi tokrat gre po lestvi. Noter je eden izmed podnajemnikiv, pride s svojimi otroci... me ropat. In se mi posmehovat.

* Dost mi je. Iz nemoci, potlacene jeze, ali pa jeze ki je okolica ne zazna... preidem v agresijo. Poklicem fotra (FYI, moj fotr ni glih neki mafijozo, ocitno pa vseeno vsaj nekaj moskosti ima, da ga dimisljija lahko uporabi) recem da gremo sedaj k temu sosedu domov, na vrata - obracunat. Ja, ne bo mu dobro, pa se podel in zloben znam biti. ^^

* Potem se zbudim.

* Ni bila ravno mora, popisujem, ker drugace bom pozabil. Ker zbudil sem se v obcutenju te svoje jeze, ki ze prehaja v agresijo - kar verjetno ni dobro (agresija)

* No to je moja zadnja (psiho)terapija. Imam tezave z bazicnimi custvi kot so strah, jeza... kar se vidi tudi na telesu. Tudi zato pisem, da hayley pojasnim.

* Veliko je da ta custva zacutim mocno, na nov nacin, v kontekstu vse druzinske zgodovine, ampak glavno je da jih cutim in naslavljam v povezanosti s telesom

* Mislim da zelo dobro cutim to kar zdaj "moram"

* Se mi je pa zgodila neka fizicna-telesna infekcija in priznam da me skrbi, da se nisem nekje "zakvackal" - vzrok je vprasljiv. Mislim da mi zdravila pomagajo in grem na bolje

* Po mojem bom moral sedaj ko se tako mocno custveno odpiram, zelo paziti s kom se druzim, komu se odpiram, kdo me "zdravi" - ker niso vsi okoli mene dobronamerni in vsi mi ne zelijo dobro. Moram bom bolj zaupati svojim obcutkom. Ena dobra stvar ti lahko prinese tri slabe