Sošolca na faksu, se par mesecev lepo gledala in se končno zahaklala na neki totalno odbiti žurki. Se zbudim pri njemu, nobenemu nič jasno, nekaj časa sva prikrivala, ob zadnjem piru s sošolci pa kar lepo povedala da greva čez tri ure skupaj na morje
Preživela kul pol leta, se videla samo za vikende (razdalja). Sčasoma se je začel kazati njegov prikriti karakter, brezvezne kregarije. Eventuelno sva s pomočjo spletkarske ex dobre frendice šla narazen, mene je zlomilo na koščke. Se ravno dobro poberem, prijoka po pol leta nazaj, jaz budala mu dam še eno šanso, jo itak zaserje. Po več virih in vezah in poznanstvih pride na plano čuda enih podatkov o vseh lažeh, varanju itd itd. Ga brišem iz življenja. Spet prijoka nazaj. Spet prijoka nazaj. Spet prijoka nazaj. Doživim vse filmske verzije jokanja na kolenih, prošenj, šopkov rož, obljub, gradov v oblakih. Kliče sredi noči. Grozi s samomorom. Skupnim prijateljem plete izmišljene zgodbice. Ne zaležejo besede, ignoranca, grožnje, nič. Končno mu dopovem, da naj neha, ker ga mislim prijaviti na policijo. Ne neha. Vzamem mojega fanta, par kolegov in mu na drug konec slovenije v živo pridem povedat, da naj se briše iz mojega življenja. Se zjoče. Dobim vseeno še poslovilni sms. Po dveh letih končno mir, čeprav posredno še vedno posega v moje življenje (prek kolegov).
Zaradi nikogar prej nisem toliko pretrpela, se toliko presekirala in toliko prejokala.
The end.
zgodba je o bivšem, ker če bi pisala o zdajšnem, vsi dobite sladkorno
---
recenzija moje zgodbice?
I can''t wait! To look for bees, climb our trees, and carve our names in three inches deep