g00fy_qa napisal/-a:Boris napisal/-a:SP lahko zdaj po "razsvetljenju" razumeš drugače. Seveda pa bo prišlo novo "razsvetljenje" in ga boš morda spet razumela drugače. Torej si ga v prvo razumela narobe. V drugo narobe. V tretje narobe,... Ali pa mogoče v prvo prav, v drugo narobe, v tretje narobe,... Ali pa celo v prvo prav, v drugo prav, v tretje prav, le da ne znaš vsega skupaj povezati.
Se strinjam, vendar ... ko si enkrat na drugi stopnji, imaš več znanja od takrat, ko si bil na prvi stopnji. Takrat veš, da tisto, kar si vedel na prvi stopnji, ni res; ker se s tem znanjem, ki ga imaš zdaj, ne poklapa. In to znanje, ki ga imaš sedaj, je najboljše, kar ga trenutno lahko imaš.
Morda, ko prideš do tretje faze, torej višje od druge in še višje od prve, boš videl, da si se tudi v drugo motil, itd. Skoraj neverjetno pa je, da bi se kdaj po tretji, deseti fazi vrnil spet na prvo, ker bi ugotovil, da je pravilna. Prav tako je neverjetno, da bi bilo več faz pravilnih, saj se morajo med sabo izključevati; če se ne bi, ne bi prišel do naslednje faze.
Zakaj pa misliš, da se morajo med sabo izključevati? Do naslednje faze lahko prideš tudi z dopolnjevanjem. Tisto o fazah in verjetnosti ni nič neverjetnega. Npr. da imam pred seboj zdaj nekega junaka, brezvernika Janeza Prizadetega, ki ne pozna kulture nikakršne vere. Poučim ga o bogu in RKC in denimo, da postane veren. Potem ga Jehove priče prepričajo, da RKC ne učijo prave vere, in začne zaupati njim, sprejme Jehova za edinega boga. Skozi leta mu nekaj ne štima več, pa siloma rad bi zaslužil. Sliši za Žide in vidi, da jim njihova vera pomaga pri tem, da imajo vedno dosti pod palcem. Sprejme njihovo vero. Sčasoma obogati, pa z življenjem še ni zadovoljen. Budist Siddharta Wannabe mu odpre oči, ne zanima ga več bog, temveč kolektivna zavest. Za nekaj časa postane ateist. Potem se začne globje duhovno izpopolnjevati in pomoli nos celo me Krishnovce, ki mu predstavijo Bhagavad Gito. Tam mu tako natančno razložijo, kaj je bog in kako se obnašajo lažni bogovi, demoni, pa načine, kako prevarantje nategujejo ljudi, da sprejme Krsno za boga. Zaradi Borisovega zakona o dvomljivem dvomu potem preneha verovati v Krsno in postane agnostik.
Se pravi, na začetku sploh ni vedel, kaj bog je, potem je bil vernik, potem je še dvakrat zamenjal vero, nakar je postal brezbožnik, ateist. Ko ga je Vedska knjiga prepričala, se je vrnil k Bogu. Potem je postal malo skeptičen in raje zašel v agnosticizem in dopustil vsem teorijam možnost obstoja. Čez deset let, po preučevanju religij celega sveta, ko je bil že jezen na vse po vrsti (čeravno je po večletnem bivanju v Tibetu že mislil, da svojo jezo povsem obvlada... se je pač, oh ja, samozavajal), mu je agnosticizem, čeravno najbolj razumna teorija, začel presedati, in je našel uteho pri muslimanih. Jahveh (pa ne on sam, temveč Mersiha Egič) mu je dovolil, da zlije svoj gnev na Žide, ki so mu itak kajpak samo kravžljali možgane. Vesel je bil, da je končno prišel do stopnje, kjer je dokončno ugotovil, da bog je, in ta bog je Jahveh. Seveda pa je bilo to le do tistega trenutka, dokler se ni čustveno umiril in prečistil vse travme, strahove in zamere iz otroštva, mladosti, zrelih let. Prebral je še enkrat svete knjige vseh ver, zdaj, ko je na višji stopnji. Zdele so se mu podobne, pa kljub temu v določenih stvareh različne. Kultura je bila drugačna.
Prišel je do ugotovitve, da je že tolikokrat zamenjal vero in tolikokrat bil prepričan, da ve, kaj je res, da si je priznal, da nima pojma. Spet je postal agnostik, vse dokler se mu niso prikazali vesoljci in ga je Thor s svojimi strelami prepričal, da je najmočnejši izmed vseh naravnih sil, torej mora biti bog. Tako se je začel zanimati za skandinavske bogove. Zevsu je začel Thor malo najedati, saj mu je bilo težko pri srcu, da tako inteligenten in izkušen človek zapravlja čas s severnimi bogovi. Z vilico je pičil Thora v rit. Med tem, ko je ta cel dan poskakoval po širnem nebu (božji dnevi so silovito dolgi), je prepričal našega Prizadetega, da je on pravi bog, in da je Thor le nezemljan z vrhunsko tehnologijo, s katero lahko povzroča potrese, orkane,... ampak Zevs, on pa da je bog bogov. Naš junak se je spet udal, saj je bil Zevs mojster retorike in ga je zlahka prepričal.
Naš Prizadeti pa ni od muh, začel je gledati nadaljevanko Star Gate in spoznal, da je povsem možno, da ga tudi Zevs nateguje, in da je vero nesmiselno sprejeti na podlagi tega, kako močen je "tvoj" bog in kaj vse zmore. Tako se je poslovil od grške mitologije in si raje izmislil svojega boga. Začel je verjeti sam vase. Star je bil že 90 let in samega sebe, pa še polno drugih ljudi je prepričal, da je razsvetljen. Ker je pred razsvetljenjem bral predvsem knjige RKC, in neko knjigo z naslovom "Jezus, več kot tesar", je ljudem večkrat pripovedoval krščanske prilike.
Kaj ima ves ta šmorn s to temo in tvojim komentarjem?
Naš Prizadeti je skozi faze v življenju nabiral novo znanje, in prihajal do novih spoznanj. Včasih je postal jezen, včasih je novo vero sprejel ravnodušno, včasih z zanimanjem, včasih iz potrebe. Včasih je povsem zamenjal stališča, včasih jih je le dogradil. Kljub vsemu pa je na koncu dognal, da nima pojma, in da so bile prav vse faze namenjene temu, da spozna, da nima pojma. Torej ni nujno, da se faze, kot praviš ti, izključujejo. Faze enostavno so, včasih v diametralnem nasprotju ena z drugo, včasih vzporedne, včasih pravokotne, včasih so celo v simbiozi. Človek mora najprej znati izračunati, koliko je 1+1, da lahko potem zna v drugi fazi izračunati, koliko je 2+3. In ta faza se ne izključuje s tisto tretjo, v kateri se nauči, koliko je 2+4. Dopolnjuje se. Lahko bi se celo najprej naučil izračunati, koliko je 2+3, in šele nato koliko je 2+4. Še prej bi bilo dobro, da se nauči šteti do 10, kar pa ni nujno.
Janez je v eni fazi verjel v boga, potem pa ni verjel več. In potem je spet verjel. In potem spet ni verjel več. Ipd. Vmes je malo dvomil in enostavno ni verjel v nič, je bil agnostik. Te faze se niso med seboj izključevale, dopolnjevale so se. Dokler je bil odprt za samorazvoj, je vedno novo znanje prispevalo k razumevanju prejšnjega. Če pa bi se zafundamentaliziral, kar danes ljudje radi počnejo (celo jaz na trenutke, dokler me kdo (ponavadi sem to sam) ne užge po betici), in ne bi več sprejemal drugih možnosti, potem bi njegova faza izključila ostale.
Boris napisal/-a:Moje razlage o telekinezi niso napisane v metaforah. To pa še ne pomeni, da jih nekdo ne bo tako dojemal, ali da jih nekdo sploh ne bo hotel upoštevati.
Mogoče ti bo zanimivo.
No, vidiš, ti si sedaj povedala, da ne pripoveduješ v metaforičnem jeziku. Upaš pa si trditi, da SP zdaj razumeš prav, ker veš, da je napisano v metaforah, čeravno morda (seveda samo morda, ker je Boris povedal, da je zelo verjetno, da imaš prav in njemu kot bogu bogov gre zaupati) tega zares ne veš.
Podobna štorija, kot ta z bogovi, je tudi z videnjem EM valovanja. Nekateri ljudje so tako zelo prepričani, da imajo pravi odgovor za to, zakaj ne vidimo drugega spektra, kot "tega", in jim je njihovo mišljenje tako zelo logično, da ga enostavno sprejmejo za edinega možnega. Ampak tukaj nismo za to, da bi predstavili le enega, vsaj jaz ne. Čeravno je tudi take ljudi dobro imeti ob sebi, saj skoncentrirajo vse svoje misli v to, kako dokazati svoj prav, da izdelajo prav zanimive in logično povezane pravljice.
Tudi jaz sem vzporedno razmišljala o tem, veš. Ta model se da prenesti še na veliko drugih primerov. Če malo odpreš »oči«, lahko veliko prebereš, kajne? 
Zanimivo, da si ti tudi razlišljala o tem. Mislim, da se vsak pojav da prevesti v eno od obeh teorij.