V sedmem razredu osemletke sem praktično na vsakem tekmovanju iz znanja, kamor sem šel (bolj ali manj naravoslovje, izjema je slovenščina), prejel priznanje. Max je bilo zlato Stefanovo priznanje
V osmem razredu sem dobil računalnik in sem totalno popustil. Samo še do srebrnega Stefanovega sem prišel (ampak to je itak bilo v parih in lahk da mi je sotekmovalka to "zrihtala" 
).V srednji šoli nič. Skratka, vzorec popuščanja pri meni. V štartu hud zagon, ker sem "smart", potem popustim, ker se ne učim.
----
Nekje vmes na faksu sem tekmoval iz tega kjer zdaj delam. Je bilo tako kvazi tekmovanje, ne ravno na nekem nivoju, tudi sotekmovalci s(m)o bili bolj naključni kakor sistematično izbrani. Kakorkoli. Zmagal sem
Še zdej sm happy zarad tega.Pol sem šel tudi naprej na svetovno-regijsko (EMEA je naša regija se mi zdi), kjer sem se sicer precej dobro odrezal, bil sem v top 15%, ampak vseeno sem pričakoval top 10, top 5 ali top 3 - pol bi res bil happy, če bi mi to ratalo
No ampak nisem vedel kako se naj pripravljam, pa tudi nobenega nisem imel, ki bi me pripravljal, tak da... glede na to, da sem eno noč prej se na šverc potikal po klavzuri samostana (recimo temu psihološka priprava), neke resne priprave žal nisem imel ali pa je delal... če bi se pripravljal, bi po mojem lahk zmagal, samo ali sem bil preveč lazy ali pa nisem imel pojma kako sploh začeti študirat, vsakega malo
Dobro vprašanje, malo sem razširil odgovor, sicer pa ponavljam
