* Da te prigode s tvojim tamalim me pa nasmejejo (tokrat so me res iskreno nasmejale)

* Pravi destruktivnež. No, samo da je zdrav

* Ja nič, likalnik je kar masa, to mu lahk tud na glavo pade, tak da predlagam, da malo pazite s čim vse in kje se vaš tamali igra. Pa vtičnice zaščitite, nevem kolk veliki/majhni začnejo "žeblje" v vtičnice rinit, tvoj mi deluje primeren za kaj takega
* Ti pa ne vem, najdi čas zase. Al pa ga prej daj v varstvo/vrtec. Itak se boš prej ali slej morala vrniti na šiht, pa daj malega že prej v vrtec, da boš imela čas za nakupovanje/telovadbo, še kaj kar te zanima.
* Zase pa ne vem. Sem na sprehodu videl en par z otrokom in sem kar solze v očeh dobil. Ampak tko, v smislu upanja, tko pozitivno...
* Pa tko se mi dozdeva, da začenjam čutiti ljudi. Vedno malo prehitro govorim, vlečem sklepe (prehitro), še vedno večino časa nič ne čutim, ko imam interakcijo s sočlovekom... goli razum, tak da si ne predstavljam ali sem avtističen in kako je to pri drugih ljudeh. Ampak moj pokojni šrink mi je rekel, da jaz ta možnost imam, da ni nič narobe z mano. Mogoče pa prihaja moj čas?

* Ker ona dejterka nazadnje me je ful zabila v vse šibke točke, ko sva se vsakič bolj do konca skregala... šla je tako daleč, da je rekla, da če bi jemal tablete, bi lepo ostal z bivšo skupaj in bi vsaj kaj imel, zdaj sem pa šel žur na žur, ženska na žensko^... in za to pač rabim tablete, da se normaliziram (ker s takim attitude-om bom ves folk okrog sebe odbijal; oz. je šla še korak naprej, da so to simptomi moje bolezni; še bivša nima tako slabega mnenja o meni). Me je kar bolelo, ker že da se kregava me boli, da sploh pride do tega in potem itak imam tudi jaz dvome in pol me ena baba tolk fajn zabija oz. zabije.
* No kakorkoli. Mislim, da se moti. Saj opominjam jo že precej časa, da ni lepo tako nestrokovno v jezi postavljati diagnoz, ampak očitno ima dost "problematičnih" ljudi za hobi psihoterapijo, čeprav nimajo nikakršnega znanja. Ni ona najhujši primer (kar jih poznam), samo sem bil kar iskren do nje, in zdaj me lahk ko je žleht zabija nazaj.
* Moja rešitev je v tem, da se pač čimbolj povežem z ljudmi, se odprem, dobim čustva, postanem pristen, se lahko izražam... ker tukaj imam ornk blokade. Sigurno precej iz primarne družine, čeprav nekih hujših travm se pa ne spomnim. Če bi bila neka ornk travma, bi pač terapevtu lahk rekel, da je to to, da je to od tega, ampak pri meni zgleda vse OK, "zavožen" sem pa kar fajn


* Evo, malo izpovedi. Zdaj, ko to pišem, sem že precej manj zavožen, zato pa lahko o tem pišem

* In se mi zdi, da imam zdaj kar zdravo okolje ljudi okoli sebe. Nobenega nisem zamenjal, se pa vsak dan ob teh, ki "vztrajajo" z mano in jaz z njimi počutim boljše


* No mogoče bo kak odpadel, ko/če bom začutil, da ni OK. To, česar do sedaj nisem (še) čutil... samo teli s katerimi sem ga "žural" ta vikend... teli so vsi OK



^Saj glede žensk k vem, da vas vse to tolk zanima, morda pa nekatere malo celo, večine verjetno ne

Zdej sem imel po mojem najboljšo doslej, ki je bila materialno ful zahtevna do mene, ampak je odpotovala... baje da pride nazaj... sam jo je ful minil interes zdaj, ko se dobiti ne moreva. Če ni to potovanje sam izgovor bil... sva se pa s to vsaj redno dobivala, dokler pač sva se
Sem pa imel samo to eno, u bistvu sem se mal "umiril", ne letam več tolk kaotično-(pubertetniško) iz cveta na cvet... tko da trenutno lahk, da sploh nobene nimam... samo eno imam v rezervi, ampak če se bo zakompliciralo, mi pa u bistvu niti ni do nobene



K sreči sem si preveč dela nakopal, pa niti nimam nekega prostega časa in čas teče hitro. Pa verjetno me (malo) "boli" in to ki mi je "odpotovala" (malo) pogrešam
Ne vem, zdaj je zatorej pravi čas, da torej spoznam eno resno (glede na to, da sem v obdobju praznine, ko se z nobeno ne dobivam; sem skoraj nepopisan list papirja), sam na aplikacijah mi pa kaže precej slabo... saj nikoli ne kaže dobro, ampak trenutno pa kaže kar slabo
