Iz lastnih opažanj pa se ne bi nujno strinjala z napisanim.

Opažam namreč, da se kar dosti 30-letnicam ne mudi v zvezo toliko kot kakšni od 20-25 let stari ženski, ki ne zna biti samska, sploh če imajo vse prijateljice fanta. Tiste okoli 30 so ponavadi že izoblikovane osebnosti, in razhod po (recimo) več kot 5 let trajajoči zvezi jih le še bolj utrdi, da se jim ne mudi k novemu razočaranju, pač pa ta čas raje delajo na sebi in karieri, pri potencialnih partnerjih pa so malce previdnejše kot so bile v študentskih letih.

Tudi pri sestri to opažam, da bolj ko se bliža 30., manj se ji mudi in je bolj razsodna pri moških (pa ni to zdaj neka stroga selekcija tipov na tiste, ki imajo možnosti pri njej in tiste, ki ež v samem štartu odpadejo). Gre pač za druge prioritete v zvezi kot pri 22 recimo.
Obstaja pa tudi druga skrajnost, to so 30-letnice, ki se bojijo, da jim teče biološka ura in hitijo v zvezo, ker si želijo poroke in družinice. Ne poznam statistike, ampak bi po opažanjih rekla, da je teh manj, ali pa poznam očitno same take, ki so pri 30 samostojne ženske, ki sicer hrepenijo po zvezi in ustvarjanju družine, a se jim ne mudi spoznavati napačne moške samo zaradi tega, ker niso več rosno mlade in iskane (kar pa sploh ni nujno, nekatere so pri teh letih dosti bolj zaželjene kot njihove mlajše kolegice).
