- sem povabljena na razgovor za službo, že jutri

delovno mesto mi je všeč, služba je 20 min z avtom, tako delo sem že opravljala in bom lahko ob njem zaključila študij...plača tudi ne bo veliko slabša od lanske (glede na ves stres, ki sem ga bila deležna lani, je manj kot 100€ sprejemljiva razlika v minus)..kar lahko vem pred razgovorom so same super stvari, zato sem se tudi prijavila...AMPAK... doma - prva reakcija:"Kako se boš pa vozila?" Nobenega navdušenja, nič.. Mater, službo dobit v tem času ni kar tako in namesto, da bi bili veseli zame, ker imam rešeno naslednje leto, mi fotr celo reče, naj na razgovoru povem, da imam še druge ponudbe (realno nimam nobene) in da moram še premisliti. Nakar se lahko zgodi, da ta moja super služba pristane v rokah nekoga drugega, ki ne bo potreboval premisleka, jaz pa druge službe ne dobim. Potem bom pa poslušala, kako ni nič od mene
- razmišljam, da bi si kupila svoj avto, ki bo SAMO MOJ in za katerega bom odgovorna JAZ...brez vtikavanja fotra, da bom lahko mirno šla kamorkoli bom hotela in mi ne bo treba razmišljat, kje bom parkirala in ali sem dovolj stran od vseh ostalih, da mi avta ne bo kdo obutal. Samo že spet je to dvorezen meč...če kupim avto sama, bom poslušala fotra kako sem neumna in da itak ne rabim svojega avta...če ga ne bom kupila, bo pa problem, ker si bom stalno sposojala mamičinega in bom itak vedno jaz kriva za vse, kar bo z njim narobe
- sploh ne vem, kje najt dober rabljen avto; bi rabila fotrovo pomoč, pa si ga sploh ne upam vprašat, ker bom spet poslušala, kako sem neumna, da si želim nabavit svoj avto
- in tako iz ene dobre novice, kot je morebitna nova služba, nastane cela kača novih problemov, ki to sploh ne bi bili, če bi imela normalnega fotra!
- sem mogla da to ^^ iz sebe preden grem spat in ker ni na voljo nihče drug, je tu forum
- sicer je za mano super teden, poln novih poznanstev, izkušenj, doživetij...res fenomenalno! Pa uspešno opravljeno tekmovanje, dobra družba ... tudi sprostitev in filanje baterij v naravi, lep teden, res!