
* Homeopat je bil za mRNA cepiva, ker so najbližje homeopatiji po načinu delovanja, je govoril, da imajo potencial. So pa zato tudi najmanj raziskana in najbolj sporna.
* Mene je en intelektualec (moj vrstnik z doktoratom in cenjenim poklicem) kar fajn ošvrngnil, ko sem mu začel predavat o ciklih pri covid19 testih (ne onih hitrih, ampak onih, sem pozabu kak se jim reče, ki so jih delali samo v nekaj laboratorijih). Se je ponorčeval z mene, me je začel spraševati, da ne razume kaj so ti cikli, ki jih delajo in da mu naj razložim/pojasnim kaj to je, da bo on razumel.
* Potem sem tudi sam realiziral čez ta dialog, da sem "zaslepljen" in da nimam pojma o katerih ciklih govorim. Potem mi je zmoraliziral, da sem pač osebnostno nagnjen, da bom prej verjel v teoriji zarote, kakor pa v realnost oz. znanstvenikom. Tudi v tej psihološki oceni je imel prav.
* Kljub temu bi se tega tipsona dalo bolj povezati z režimom kot mene. Pač, je pameten, manipulativen, ugotovil je, kje nimam pojma in kje je moja šibka točka. Ko ga rabim v ključnih situacijah, npr. zdaj (oz. takrat) ko sem zbolel ali pa pri tisti "situaciji", kjer bi mi prvovrstni pravnik vsekakor vedel pomagal, v katero (osje) gnezdo pravilno dregnit... no itak ni bilo nobenega nasveta, kakor tudi pri drugi večji stvari ne, ko sem ga rabil. Je poniknil.
* Osebno pa me je tudi podcenil, mi daje vtis, da nisem OK.
* Zdaj edino kar me občuduje oz. mu morda lahk gre v žulj je, da u bistvu vsem tegobam (in šibki osebnosti



* Saj me čudi, da tega ne sprejme in me spet ne pokliče na druženje. Nekak me je ocenil, da sem očitno šibak nasploh, verjetno podcenjuje moje trenutne uspehe... (oz. morda misli, da bojo kmalu minili)
* Da se malo pohvalim. Sem tudi jaz konflikten, tudi v službi, na kar me dobro opozarja prijateljica, naj pazim, da se ne bom z vsemi zapel... ampak pač... folk me v splošnem ima rad, morda tud zarad moje "drugačnosti"... in ženske nekak gojijo neko simpatijo (to zdaj čist prijateljsko pišem) do mene, po tistem, ko imamo malo več stika, po nekaj sestankih... tud kakšen tip, ampak predvsem ženske



in naenkrat je družba nadrogirana, družba brez razuma pa itak samo še naprej išče hiter užitek - dopamin in je odvisnost vsak dan hujša.
Da se drugače popravim. Malo sem pod vplivom še ene knjige, ki sem jo bral te dni. Norman Ohler: Popolna omama. Droge v tretjem rajhu.
Zanimivo je (pre)brati česa vse nas zgodovina ne uči.
Tukaj je pač bila teza, da bi se tretji rajh itak sesedel sam vase, ker je bila uporaba Pervitina (legalno zdravilo metamfetamina takrat) "rak rana" celotne nemške družbe. Hitler osebno pa po mojem več kot 5 dodatnih let ne bi zdržal, ker ga je njegov osebni zdravnik hudo drogiral, tudi če tretji rajh ne bi imel težav z vojaškim porazom. Itak pa so vojno izgubili takrat, ko je Hitler pustil francoski vojski, da po porazu prebegne v Anglijo. Samo vprašanje časa je bilo kdaj se bodo zavezniki vzeli v roke in porazili Nemčijo.
No in ko sem prijatelju govoril naspidiran o tej knjigi, me preprosto vpraša nazaj: "In kaj je droga trenutne družbe?".
^^1) Ena je cuker, priznam da:
* danes sem spet imel "šugar zajtrk", to je "kava" in rogljič... njami - če bom šel v vojno proti sladkorju, bom pač moral si delati jajca za zajtrk namesto tega cukra. Pa brez kečapa.
^^2) Druga pa - seks. Kakopak. Izraba spolnosti v oglaševanju, funkcioniranju sveta nasploh. Popolnosti moškega/ženskega telesa.
To sta taki čisti tihi drogi, ki vsem prinašata vsaj majhen užitek in se jih niti ne zavedamo. Ki sta razširjeni kakor Pervitin nad populacijo anti-drugs čiste Nemčije (dejansko so nacisti odvisnike od mamil trpali v koncentracijska taborišča, le Pervitin jim je ušel

Pa še da rečem o tej gonji, ki se dogaja okoli trave. Je tudi v knjigi Oprani možgani lepo razloženo, zakaj je trava naslednja legalna droga, kar se nam je nenazadnje zgodilo tudi nam na referendumu.
Ljudje nis(m)o enostavno več zmožni regulirati stresa, ki nastaja tako od družbenih pritiskov, kakor tudi od napačne prehrane. In pač družba se prilagaja na način, da stroka pač postopoma dovoljuje doslej prepovedane droge, da je vsaj na krajši rok prisotne manj depresije, več ugodja/užitka, sreče pa definitivno ne.
Drugače kaj jaz vem. Meni je trenutno v tej družbi čist ql, ker pač mi gre malo bolje kot povprečnemu. Sem v dobrih letih in na določenih področjih privlačen in pač... prehrano moram spremenit, ker imam pač določene probleme, ki zaenkrat še niso večji in če hočem lagodno živet še naprej, bom se moral malo spremenit.
Nimam nič proti družbi, (ki drvi v propad?), da ne bom narobe razumljen. Seveda pa je stresa in težav in nepoštenosti v tej družbi veliko, ampak pač, če si mal nad povprečjem, delaš svoje delo in se ne ukvarjaš preveč s socialo in reševanjem sveta.

