Naša prepričanja omejujejo pričakovana izkustva (
http://lesswrong.com/lw/i3/making_beliefs_pay_rent_in_anticipated_experiences/) in zanima me,
kakšna so Tvoja pričakovanja ob predpostavki, da bog obstaja.
Če vzamem, da o bogu ne vem nič (zato pa predpostavljam, kaj naj bi bil... to sem pobral iz Bgahavad Gite, kakršna je, na katero se sklicujejo mistiki (pravzaprav se na njo sklicujejo tisti, ki mistikom sledijo), in iz Svetega pisma), in da preko dokazovanja v materiji ne morem o njem izvedeti nič, in da je bog tisti, ki "je ustvaril" (pač, čas mešam zraven, ker sem človek) vse, kar obstaja (tudi univerzuum, iz katerega je morda nastal naš univerzuum, in pa tistega, iz katerega je nastal tadrugi, in rekurzivno v neskončnost), in da je vsemogočen in vseprisoten (ob tem, da mi to ne moremo vedeti) in sploh Vse, ne vem, zakaj bi imel kakšna pričakovanja od njega. Če bi bil bog neumen, bi pa pričakoval od njega, da naj postane malo pametnejši.
Kakšno verjetnost pripisati entiteti (bogu), ki morda
1. ne pušča sledi v materialnem svetu tako, da bi kdorkoli lahko to zaznal (in ni iz kvantov, elektronov, atomov, molekul), in
2. je prisotna v vseh možnih univerzumih in dimenzijah, skratka povsod (ampak ne v materialni obliki), in pravzaprav je ta entiteta lahko prisotna tudi v materialni obliki, ampak na materijo ne bo vplivala (pa četudi bi, mi ne bi vedeli, da je nastala sprememba v materiji delo boga in tudi večjo ali manjšo verjetnost se ne splača pripisovati temu, da je delo boga, oziroma da ni delo boga, ker je že po defaultu bog nekaj, kar ni zaznavno v svetu... smiselno pa je pripisovati verjetnost nečemu, kar lahko eventualno izmerimo/zaznamo/opazimo njegov efekt in vemo, da ga lahko pripišemo temu)
3. je večna in je naredila vse, kar si zamisliti da in celo tisto, česar si zamisliti ne moremo, skratka Vse?
Lahko si izmislite kak drug koncept boga, ampak če boste to naredili, ga boste skoraj gotovo pri nečem omejili (se delali, kot da veste, kakšne lastnosti ima in česa je zmožen in kakšen je). V mojem podanem konceptu je bog vsezmožen (ne vemo, kako bi bog ustvaril tako dolgo lestev, po kateri ne zmore splezati, ipd.), večen, neskončen.
Dokazovanje po Bayesu.
Z wikipedije...
Bayesian probability is one of the most popular interpretations of the concept of probability. The Bayesian interpretation of probability can be seen as an extension of logic that enables reasoning with uncertain statements. To evaluate the probability of a hypothesis, the Bayesian probabilist specifies some prior probability, which is then updated in the light of new relevant data. The Bayesian interpretation provides a standard set of procedures and formulae to perform this calculation.
ok, imamo osnove
Bayesian probability interprets the concept of probability as "a measure of a state of knowledge",[1] in contrast to interpreting it as a frequencyor a physical property of a system.
Bayes interpretira verjetnost kot mero znanja o nečem. Če nekdo reče, da je verjetnost za obstoj boga 0.000001, to pomeni, da je verjetnost da ne obstaja 0.999999. Od kje njemu toliko znanja o tem, da bog ne obstaja? Glede na to, da nekateri striktno zagovarjajo miselnost, da je verjetnost za obstoj boga grozno majhna, me zanima, kaj tak človek pričakuje od tega boga, da bi se verjetnost za njegov obstoj povečala.
Nekaj, kar bi moral vsak, ki o tej temi razpravlja, vedeti:
http://en.wikipedia.org/wiki/Existence_of_God
Epistemology is the branch of philosophy which studies the nature, origin, and scope of knowledge. One cannot be said to "know" something just because one believes it. Knowledge is, from an epistemological standpoint, distinguished from belief by justification.
Knowledge in the sense of "understanding of a fact or truth" can be divided in a posteriori knowledge, based on experience or deduction(see methodology), and a priori knowledge from introspection, axioms or self-evidence. Knowledge can also be described as apsychological state, since in a strict sense there can never be a posteriori knowledge proper (see relativism).
Much of the disagreement about "proofs" of God's existence is due to different conceptions not only of the term "God" but also the terms "proof", "truth" and "knowledge".
Ni vera (pripisovanje 100% verjetnosti, da bog obstaja) nujno posledica slabe racionalnosti. In niso tisti, ki molijo, nujno nespametni (če ocenjujemo le to njihovo početje). Je pa to pogost pojav po mojih izkušnjah.
Na wikipediji so potem poleg kopice brezveznih argumentov, ki skušajo pokazati, da je verjetnost obstoja boga majhna, podani še neki argumenti, ki naj bi podpirali teze o obstoju boga, ampak jaz znam te argumente povsem nevtralizirati, in zavračam, da bi kakorkoli povečali verjetnost obstoja boga po mojem konceptu. No, tule so:
1.) The cosmological argument argues that there was a "first cause", or "prime mover" who is identified as God. It starts with a claim about the world, like its containing entities or motion.
Tega ne vemo, lahko je nastalo iz drugega vesolja. In lahko, da "časa sploh ni", tako da je "nesmiselno" govoriti o tem, kdo je kaj začel, če pa je "vse vedno bilo".
2.) The teleological argument argues that the universe's order and complexity are best explained by reference to a creator God. It starts with a rather more complicated claim about the world, i.e. that it exhibits order and design. This argument has two versions: One based on the analogy of design and designer, the other arguing that goals can only occur in minds.
To, da oni v nepoznavanje kompleksnega vesolja mešajo boga, zna veliko povedati o njihovih željah. V primeru, da je naše vesolje pred 14 milijardami let nastalo iz nekega drugega vesolja, ki je bilo morda staro 10^1000 let, in v primeru, da je vesolij več, obstaja veliko večja verjetnost, da se je naše kompleksno vesolje ustvarilo po naključju.
3.) The ontological argument is based on arguments about a "being greater than which cannot be conceived". It starts simply with a concept of God. St. Anselm of Canterbury and Alvin Plantinga formulate this argument to show that if it is logically possible for God (a necessary being) to exist, then God exists.[16]
To, če je nekdo večji, kot si ga lahko izmislimo lahko pove veliko o naši omejenosti, in nič o obstoju boga.
4.) The argument from degree, a version of the ontological argument posited by Aquinas, states that there must exist a being which possesses all properties to the maximum possible degree.
Mora obstajati? I want P to be true, therefore P is true. Not even wrong.
5.) The mind-body problem argument suggests that the relation of consciousness to materiality is best understood in terms of the existence of God.
Tale se mi še kar dopade, skuša predstaviti, da je lahko zavest nekaj, kar ni materialno, ni zaznavno, ni merljivo. In potem na podlagi razumevanja tega lahko tudi razumemo, da bog ni merljiv, ni dokazljiv,... Ampak to, da o tem nič ne vemo, spet ne pove nič o verjetnosti njegovega obstoja, oziroma o verjetnosti njegovega neobstoja.
6.) Arguments that a non-physical quality observed in the universe is of fundamental importance and not an epiphenomenon, such asMorality (Argument from morality), Beauty (Argument from beauty), Love (Argument from love), or religious experience (Argument from religious experience), are arguments for theism as against materialism.
Hm, videl sem že "najlepšo" Kitajko (po izboru miss sveta) in jo imel za eno najgrših ljudi... toliko o lepoti. Nadalje, obstoj brezpogojne ljubezni meni ne pove kaj dosti o bogu. Izkušnje vernikov pa so subjektivne in meni nič ne pomagajo pri povečevanju verjetnosti obstoja boga. Ne morem si dokazati, da niso zavedeni/nori, ali pa da nimajo izkušenj s kakšnim višjerazvitim palčkom/nezemljanom/karkoližejem.
The anthropic argument suggests that basic facts, such as our existence, are best explained by the existence of God.
In ob tem so verjetno hoteli povedati, da živimo šele 6 tisoč let?
7.) The moral argument argues that the existence of objective morality depends on the existence of God.
Kako pa dokažejo obstoj objektivne morale, če pa jo vedno ocenijo subjektivno?
Skratka, vsepolno logičnih nonsensov.
http://en.wikipedia.org/wiki/Logical_fallacy
"Boga z razumom ne moreš dokazati in ne moreš dokazati, da ga ni. Nesmiselno mu je pripisovati bilokakšno verjetnost, razen če si gotov da ali obstaja (to ne veš preko racionalizacije, empiričnih dokazov, redukcionističnih pristopov, pač pa ti je vedenje dano po milosti boga) ali pa da ne obstaja (imaš kompletno znanje o vesolju in lahko z zagotovostjo veš, da sigurno ni boga, ki bi se ti nalašč skril). Takrat pa z veliko verjetnostjo mejiš na blazneža, ali pa imaš preveč lukenj v logiki. Seveda je še od konceptov pojmovanja boga odvisno, tako da so izjeme (za nekatere npr. bog ni vsezmožen in ni večen, je materialen in zaznaven s pomočjo razuma, za nekatere je npr. bog človek sam, itd.), o čemer pa sem že pisal zgoraj. Vem, da empiričnega dokaza za obstoj boga (po mojih konceptih), dobljenega po poti redukcionizma, ni, tak dokaz je skoraj nesmiselno iskati (zna biti smiselno, ker na tej poti izveš kakšne druge uporabne stvari). In ker ni dokaza, je nesmiselno verjeti v boga na podlagi bilokakšnih (kvazi)dokazov. Verjameš lahko zgolj zaradi milosti boga, ali pa si iracionalni dogmatik. Če pa ne verjameš (oz. pripisuješ obstoju boga verjetnost 0), si pogrnil pri znanosti. Če pripisuješ kakršnokoli verjetnost, ki je med 0 in 1, razen 0.5 (kjer se nahajam jaz, ker menim, da je to oznaka za "nič ne vem"), si domišljavec in le fantaziraš o duhovnosti in znanosti."
Torej, če že moram pripisati obstoju boga po konceptu, ki sem ga podal v začetku komentarja, bilokakšno verjetnost, bi mu, ker o tem nič ne vem, pripisal verjetnost 50%.
lp,
Boris