Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Boris]

@*QueenBitch

Napiši sem vsa taka vprašanja, ki se ti trenutno porajajo.
Morda bomo našli odgovore.

Ne vem ce bi glih to vse na forum pisala...

OK. Lahko na zs.
Sem že poslušal o hujših problemih... ko oseba živi blizu tipa, od katerega želi stran... že par mesecev. In potem je depresija huda, bruhanje ob jutranjih urah, nezmožnost opravljanja dela,...


P.S.:
Včasih ljudje delajo nekatere stvari zato, ker mislijo, da ne bodo imeli od nečesa nobene koristi, na druge pa se ne ozirajo in jih celo ranijo, če ne grejo momentalno stran od njih, ko se njim to zahoče. To so ljudje z malo čustvene inteligence. In to je potem tako, kot da bi hotela hlod naučiti govoriti. Ne gre. Lahko pa hlodu s pomočjo drugih vgraviraš govorni aparat... to sem sedaj karikiral, ampak nekaj podobnega lahko storiš z ljudmi... je zelo naporno, zelo dolgotrajno, ampak da se, če želiš.

Poleg tega bo pa taka oseba, kot jo opisuješ verjetno nekoč sama naletela na podoben slučaj ali pa se ji bo stvar vrnila v kaki drugi obliki. Samo upaš lahko, da se bo takrat spomnila na kruto ravnanje s tabo.

[*purple*]

boris tebe pa še zmer ne razumem kaj hočeš sploh povedat s svojimi psihofilozofskimi besedili...mislm da puncam ne boš nič bolj pomagu...

lubenica, te zanima moj primer..?Pred 6 leti sem bla dve leti z nekom v neuradni zvezi, in sm bla res ful ful zaljubljena vanga, bil je res moja prva velika velika ljubezen in še tista najstniška ki zna najbolj bolet in zna pustit najlepše in najuhuše spomine in grenkobo...
in dobim dva meseca nazaj službo--in moj šef je res totalno isto v faco in v postavo kot moj bivši...se mi dozdeva da sta brata, ker taka podonost ne more bit naklučna..res sta ista...in jst gledam skos njegov obraz in se skos spominjam na bivšega..sicer skomin mi ne dela, mi ej pa vseeno bedno in neumno da sploh morm gledat SPET tale fris...za nameček, mi je pa šefe še res totalno hud...ampak lepši od bivšega in grši od mojega lubeka
sicer pa skomine ostanejo ša takrat ko niti enkrat v polleta ne pomisliš na osebo..pač kr rata..tud meni se kdaj in kdaj zahoče po kakšnem bivšem, ko se spomnim česa-brez da ga sploh vidim...ampak ne več kot za tri minutke..potem je že lubi v glavui

No, najprej je treba podati neke izhodiščne osnove, potem pa se lahko lotiš dela. Z mojimi besedili lahko pomagam tistim, ki imajo resne probleme in so se pripravljeni tudi poglobiti v to, kar pišem. Tistim pa, ki so tu le za zabavo, morda ne bom kaj dosti pomagal.

Recimo tvoj primer...
Par preprostih vprašanj, s katerimi začneš razmišljati še v drugi smeri, pa malo razmigaš možgančke, da začnejo premišljati sami o sebi:
1.) kaj je zate neuradna zveza?
2.) zakaj bi ti blo težko gledati nekoga, na katerega te vežejo lepi spomini?
3.) zakaj misliš, da si bila vanj zaljubljena?
4.) kaj misliš, da je bilo na njem takega, da te je tako pritegnilo?
5.) zakaj pišeš, da ljubezen boli?
6.) kaj misliš, da bi morala narediti, da bi hranila na svojo prvo ljubezen le lepe spomine in ne grenkih?
7.) misliš, da se teh grenkih spominov ne da popraviti?
8.) koliko sploh poznaš tipa v katerega si bila zaljubljena (poznaš tudi njegove slabosti, dele karakterja, ki ti ne ustrezajo, ali o njem hraniš le prispodobe, ki si si jih ustvarila sama)?

moj primer:
1.Neuradna zveza je zame taka zveza, kjer drugi ne vedo da si v zvezi...
2.sej mi ni težko gledati..samo zorpno...ker se mi je bivši pač precej zameril..
3.ker sem bila..in to se ne misli, to se ve...
4.kretenizem brez zajebancije, ampak res...pritegnil me je ker je bil neumen..in to mi je očitno blo ušeč
5.ker pač boli, če ni tako kot bi želel...
6..jaz nič...on takrat nebi smel počet takih reči kot jih je...jaz hranim vse spomine...slabe ali dobre..in se ne obremenjujem, niti z enimi niti z drugimi..od naju je že toliko časa mimo, da me res ne gane nič ve..
7.spominov se ne da popraviti, ker kar je bilo je pač bilo..lahko pa gledam na lepši zorni kot, kar tudi delam..
8.poznam ga kar dosti..poznam slabe dele karakterja, poznam dobre, poznam najboljše...ne morm rečt da ga popolnoma poznam, ker ga ne in ker ne moreš tega...ampak toliko ga poznam-vsaj iz takratšnjih let, da vem da nima pošlihtano v glavi..no danes verjetno ima, glede na to da ima že punco s katero ima otroka in mislita resno..za zdaj en morem rečt kakšen je...vem pa da je bil takrat res pravi idiot...

mogoče boš mislil, da ga glede na te besede nisem prebolela..oh ja, sem ga...samo če gledam nazaj in če se poglobim v slabo stran njega, vidim res same grozne reči....jst sm mu vse grehe odpustila, da sem lahko sama šla naprej...nikol pa ne bom pozabila nekaterih dogodkov med nama, ki so bili res žalostno grozni..in za vse je bil kriv samo on, ampak res samo on...

in ja, lepo da pomagaš ljudem...sam včasih morš petkrat tvoj post prebrat da sploh ugotoviš kaj hočeš...in glede na premislek sem ugotovila, da imaš čist prav da je s prebolevanjem žačeti treba čist na začetku...upam, d aboš pomagal kakšni in že vnaprej se veselim tvojega odgovora na zgornje točke

[¤MiSsY¤]

Punce, jz se vm bom očitno kmalu pridružila v tejle temi

[jagodka85]

Punce, jz se vm bom očitno kmalu pridružila v tejle temi

zakaj

[¤MiSsY¤]

No, bom razlozila kako je.
S fantom sva skupaj ze skoraj eno leto in pol (manjka se 4 dni). Med počitnicami sva se videla bore malo, saj sva šla oba s starši na morje. Med tema dvema dopustoma sva imela 4 dni samo zase in bilo je res noro, OBA sva se imela super. OBA zaljubljena..... Ko pa je on prišel z morja, ni bilo več tako, všeč mu je bilo namreč to, da je imel na morju super družbo in so se odlično ujeli. No, mene to prav nič ne moti, a pojavljati so se začela vprašanja, kako bi bilo če bi šla narazen (prvič se je to zgodilo po pogovoru o moji best frendici i njenem fantu, ki sta se po treh letih skoraj razsla)...... no, to sej vzela kar precej zares, zato sbva se pogovorila in zagotovil mi je, da je vse kul, da me ljubi.... Potem pa je šel na maturanca - Grčija- 10dni. Čutila sem da se bo nekaj spremenilo.
Ko je prišel domov je bil ves hladen. Pri njemu doma sem ga sprejela - kao presenečenje, s tem namenom da se vidiva, samo lupčka in adijo, ker sem vedela da bo zaspan in utrujen od dolge vožnje in žuranja. Ampak on se je obnašal kar malce nesramno. Ko je videl svojega psa je skoraj umrl od sreče da ga vidi, meni pa ne bu ne mu (no razen tega: ustrašil sem se te) in potem je odšel v svojo sobo. Seveda sem hitro odšla s solzami v očeh. Naslednji dan sem mu rekla, da mu to ful zamerim (obnašanje) in če mi lahko pove kaj je narobe. Rekel je da ne ve če me še ljubi, in da ne ve če je to to (po enem letu in pol, pred sedmimi dnevi ko mi je to rekel mi je še zagotavljal kako me ljubi in ne more brez mene)..... No, rekel je, da se bova videvala, kot prijatelja ampak se ne bova razšla, naj mu dam malo časa, da premisli.
Tako teče že en teden, jokam vsak dan, ker izgubljam upanje, do mene se obnaša res grdo (ali se pa samo meni tako zdi). V petek je šel raje ven žurat s kolegi kot da bi potolažil mene, ker mi je bilo res ful bed. In upam da mi ni treba posebej povdarjati kok mi je bed zaradi nastale situacije
Potem sem malo razmišljala, je mogoče v fazi pomanjkanja žuriranja. Itak na maturancu je bil žur non stop, in zdej je šel že 1x ven pa ta teden gre spet. Samo on pravi da ne ve kaj je. Da ne ve kaj naj naredi, da ne ve NIČ. Kako naj potem jaz kaj vem sploh Dostkrat me je že imelo, da bi mu jaz dala konec, ker res ne morem več. Nekaj časa sem optimistična, potem pa se prikradejo v moje misli slabe misli, ker kar čutim da je to konec. Nevem sploh kako naj se do njega obnašam, kaj naj mu še rečem..... NIČ Kao svoje premisleke mi pove okoli 20.9. ko se tudi jaz vrnem z maturanca. Če bo odgovor NE, bom totalno znorela, ker da me en mesec vleče za nos, in mi ne more povedati kaj je narobe in mi daje upanje da bo vse kul, potem pa me pusti.... znorela bom, res z živci sem že cisto na koncu. Shujšala sem že 2 kili, ponoči ne spim, vsako noč prebedim vsaj 2-3ure in se premetavam po postelji.
Nimam pojma kaj naj naredim, kaj naj mu še rečem......

[Latte]

Ne naredi nič. Pojdi lepo na svojega maturanca in uživaj kolikor lahko, probaj ne misliti nanj.
Ne bi te rada zamorila, ampak ponavadi če imaš nekoga rad in ga ljubiš za premislek ne rabiš enega meseca.

[¤MiSsY¤]

Vem, tega se zavedam, da ne rabi enega meseca, ampak on se sam ne ve kaj bi rad očitno. Mu rečem če bi bil rad z mano,pa reče - bi, pa tud ne bi.... nevem kaj ga je prjel, res nevem........
to, da pa ne mislim do takrat na njega je pa lahkoreči pa težko narest, ker skoz sam na to mislim

[jagodka85]

lubica, vem da je težko, ampak jz s takmu tipom ne bi bla niti dneva več... očitno se je na maturancu neki zgodil, da je tko hladn do tebe... če mislš, da ne bo šlo več tko naprej, ga pusti ti... ne čakat, da ti zruš še zadnje upanje... dj mu vedt, da ga ne rabš... da ne rabš nekoga, k ne ve, kk čut do tebe... čeprou ga v tem trenutku rabš, ti je težko brez njega.. sam lh mi vrjameš da ti bo vrjetn lažje brez njega, ker si ne zaslužš tipa, k pojma nima, kaj hoče...

[¤MiSsY¤]

Ja vem, ampak to je precej težko po enem letu in pol, navsezadnje ga ljubim, vem da on mene tud ful. Prevaru me ni, v to ne dvomim. Jz mislm, da je vse to sam obdobje, zarad tega žuranja - k da mu jaz kdaj ne bi pustila it vn al pa kej - no in da se bo nesrečno končalo ......

[jagodka85]

no, lepo, če te res ni prevarou... ne vem no... sj boš vidla, kaj bo reku 20. ga... pol boš pa vidla pr čem si... pa vem, da je težko po tokmu času ga dat stran od sebe... to mi je čist jasno... samo, če ne bo več šlo, bo ta korak treba narest

[¤MiSsY¤]

Ja to itak, da če ne gre več naprej je treba narest konc. sam nevem, nekak bi rajš, da to nardi on.

[Zvoncica]

joj missy, moj bivši tut "ni vedu" ene par dni, pol je pa kr naenkrat "vedu", da more bit mal sam. Upam, da bo pri vama drugače, midva sva pa nehala že dobra 2 meseca nazaj.

Kaj bi jaz naredila na tvojem mestu? Reč mu kaj zdej, a ja/ne, da ne boš šla na svojega maturanca čist boga. Rajš pol nehita zdej, pa se v 14ih dnevih vsaj malo k seb spraviš. Pa mogoče na maturancu spoznaš tapravega (malo heca more bit, čeprav se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo)

[¤MiSsY¤]

Jao.... sem se z njegovo sosolko pogovarjala, ker sta ful kolega, pa mi je rekla naj mu dam cas da premisli, da ona verjame da bo vse v redu. Da je to kr mal čudn da bi se kr naenkrat premislu da pane bo z mano, po vsem tem, ko sva bla res ful zaljubljena. Je rekla, da je še namaturancu skoz o meni govoru..... sam nevem kaj ga je prjelo.....
Ne bi mu rada dala konca, hočem da to on nardi, nevem zakaj.... če se ne bo premislil, pa me kar naenkrat nazaj vzljubil... pol me prov zanima kako bi bilo... ampak pustimo to, moj oblutek mi pravi da bo konec, in občutki me redko varajo.
Poleg vsega tega mi je še ful bed za njegovo sestrco, ker ji ful zaupam in ji vse to povem, in pol je se njej bed... in ne ve kaj nej naredi. Pa mami njuna tud ve, in je baje jokala, ker se tko obnaša do mene, da me pusti v nevednosti, kaj bo... in mu je baje rekla, da ne bi slučajno kake druge domov vlačil, ker ne bo nobene druge sprejela..... In pol mi je reku, da mu gre na jetra ker mu doma vsi težijo kaj naj naredi z mano: pa sm mu rekla, da se more sam odločit, da drugi ne bojo ziveli njegovga zivljenja.... pa mi je reku kok mu je beeeeeeed: da neve kaj bi naredu, da se tok čudn počut.... mah

[Mimi_M]

Jst ga pa nekak štekam, in verjamem, d amu ni fajn...
Ni kej, to se dogaja, anenkrat ne veš več, kaj bi rad, pa te vleče v eno smer in čez nekaj trenutkov lahko že v drugo..pač pride neko krizno obdobje, ko se iščeš in takrat res najbolj pomaga sam to, da te vsi pustijo limbolj pr miru in ne drezajo vate.
Poznam par, ki je en teden pre dogodkom odpovedal poroko, pa sta par že dooolga leta,
sam je tip narenkrat začutu, da ona ni prava ženska za celo življenje zanj, kaj češ, hvala bogu, da je to naredu pred poroko.

[lubenica]

sori ampak, jst ne bi mogla tko...a ni bol, da se izvlečeš iz tega shita dostojanstveno...da ne čakaš nanj ko kuža, ker se mi zdi, da te bo to še teplo...on bo tko nate gledu kao boga revca, lej k kr čaka, pa čaka, kok ji pomenim...prou boga je..

jst bi mu dala konc, zarad tega, ker imam občutek, da je fnt na maturancu ugotovu, da pogreša samsko življenje in da še ni pripravljen na resno zvezo...

loh, da se motim, pa valda me ni treba poslušat itak sam ,če te občutek nikoli ne vara, pa veš, da ti bo dal konc, zakaj se pol sploh trpinčiš..

toplo ti svetujem, da se umakneš od njega in mu daš prepotrebni prostor, ker se mi zdi, da je to najboljša možna rešitev, kokrkol paradoksalno se sliš, da rešiš zvezo v dolgoročnem smislu!