Mislim, da je precej odvisno od pasme. Določena pasma pač ima vcepljene določene lastnosti, ki jih je zelo težko, ali pa celo nemogoče izkoreniniti.
Jst mam kavkaškega ovčarja, ki velja za napadalno/zaščitniško pasmo. Zanj je nujno potrebna socializacija, pa še potem ga je treba met na očeh.
Jst si recimo ne bi upala poleg dveh malih otrok, ki se igrata met mojega psa. Se je pri tej pasmi že zgodilo, da sta se otroka kaj skregala in je tuj otrok udaril domačega, pes ga je podrl. Je res zelo, zelo zaščitniški.
Dosti ljudi (ki jih poznam in, ki imajo to pasmo psa) sploh ne spustijo zraven drugih ljudi, ker je pač preveč nevarno. Domačim ne naredi ničesar. Moj mi že pri 9ih mescih seže čez boke (z hrbtom) in že videz je malo zastrašujoč. Hvala bogu, ker tako vsaj vem, da folj ne bo rinil k njemu. Imam pa psa v stanovanju in se vsak čudi, ker majo take leve ponavadi zunaj v ogromnih boksih.
Zadnjič naprimer je bil pri nas sestrin kolega in si je pač sposodil en CD in ga vzel iz police. Če ne bi v tistem momentu jst stopla v sobo nevem kaj bi bilo, ker se je pes postavu pred njega začel renčat in lajat. Ko sem jaz uzela CD in ga nesla do vrat in ga potem dalanjemu je blo vse vredu. Kdo drug niti približno ne more vzet kakšne stvari.
Tut, če mamo kakšen obisk nikogar ne spusti izpred oči.
Ampak ma pa ta pasma v sebi tudi mnoooooogo trme, pa zelo potepuške narave je
Zdaj je glede trme že za odtenek bolje, se je pa že zgodilo, da sem ga peljala na sprehod in sva uro in po lstala na mestu, ker česa ni hotel narediti. Pa še zdaj je njegova trma grozen problem.
Glede potepanja pa tudi... Če je za hišo na travi in sem jaz zraven je vse vredu. Ko bom obrnila hrbet bo že šel čez cesto, če ne dlje pa do sosedov. Sicer potem vedno dobi kazen (ravno zdaj jo zopet že drugi dan prestaja), ampak kazen zaleže približno en teden, potem pa se spet spozabi.
Sem se pa že pogovarjala z ljudmi, ki imajo to pasmo in vsi imajo enake probleme. Poznam človeka, ki svojega psa išče z avtom po 2noči skupaj, ampak pes potem sam pride nazaj (pr meni gre sicer stran samo za kakšnih 5min, ker ga potem takoj zahaklam). Hvala bogu so doma bolj v hribih, na samem in ni kakšnih sprehajalcev. Se mu je pa že zgodilo, da je k hiši priletel človek in jokal, da je v grmovju medved.
V glavnem jst sm skoraj prepričana, da mojmu tega ne bom izbila iz riti, ker to pač ima v sebi. Pa tudi ve, kaj ga čaka in kaj je narobe naredu, ko ga pripeljem nazaj se prav "skrije", oz. se uleže in stisne ob tla v travo kolikor se le da in si s tačkami pokrije oči, potem pa me tu in tam pokuka, če sem še tam.
Uglavnem psa je mogoče dosti naučit, ampak stojim za tem, da tisto kar ima v krvi bo v njem ostalo.
Prikazala se mi je Marija-nije baš neka pićka.
