Jst sm bla s prejsnjim fantom 3 leta, on je ze napol zivel pri meni, vse je stimalo, res sm mislila, da bova ostala skup za vedno...no, pa ni blo tko...ene par mesecev preden sva nehala, sm jst ugotovila neki, kar mi je mat vsake toliko casa namignila: ''A se ti ne zdi, da sta si vidva full razlicna? Mislis, da bosta lahko, ko bosta enkrat skup zivela, peljala normalno naprej?'' Imela sva namrec dokaj razlicne poglede na skupno prihodnost, na stil zivljenja itd. In itak pol, ko si ze nekaj casa s fantom, zacnes mal bolj razmisljat o teh ''zivljenjskih vprasanjih''. Pa je prisel vcasih teden, ko se mi je zdelo, da ga se vedno noro ljubim in sem pozabila na vse skup. Nikoli pa se nisem z njim pogovorila o tem, o najinih razlikah, do tistega dneva, ko sva koncala...sem ga vprasala, ce se mu ne zdi, da je zadnje case nekam cudno vse med nama...in mi je odgovoril, da ze neki casa razmislja, da me nima vec tko rad, kot bi me moral imet. In je blo obema full hudo, sva jokala, naslednji dan me je se klical in reku, da je verjetno naredil napako. Pa sva se zmenila, da pustiva stvari na hladnem nekaj casa in da bova ze videla, ce sva za skup...In dnevi so mineval, midva pa sva spoznala, da je bla to, da sva sla narazen, edina prava odlocitev.
Ko enkrat zacnes razmisljat, da ni vse tako, kot bi moralo bit, se je treba cimprej pogovorit. Ker velikokrat ugotovis, da si z nekom samo iz navade, ker se bojis bit sam...pa je boljs, da si sam, ce je tko....ceprav zna bit nekaj casa zelo hudo... ja, pa ugotovila sem tudi, da je pametno poslusat mamine nasvete...ceprav se ti vcasih zdijo neumni
... sam po drugi strani si pa ne predstavljam, da bi bila z nekom k bi se v vsem strinjal z mano. Tut nesporazumi morajo bit v vezi --> da se maš poj lahko še raj 
