~NIA~ napisal/-a:flesherka_ napisal/-a:mene je vedno zanimalo, kak hudiča so oni čudaki v preteklosti prišli do matematičnih formul in pravil. kaj naprimer je mogo Pitagora delat, da je prišo na idejo, da bi vse stranice pravokotnega trikotnika dal na kvadrat in pol izpeljal pitagorov izrek. in insto za logaritme, vektorje, integrale, ipd... jim je res blo tak hudo tečno?
poglej zdej največjega pijandurskega umetnika (pri nas je en tak ki piše neke nerazumevajoče knjige, psihično je moten, pijan, pač čudak...). čez 30 let se bojo v šolah učil o njem in mel njegove knige za domače branje. Če kerga res zanima, mislem da je Kosmač (ime nevem) - Driska (naslov ene knige).
in isto so bli tile matematiki. Ok, sej osnovne stvari je prou da je nekdo pogruntal, kar se tiče geometrije - ker to ti pride prou pr računanju vsakdanjih stvari, ma razni integrali, enačbe, neznanke in podobno, v tem pa res ne vidm smislno nč praktičnga, razn mučenje v šolah. naj se s temi stvarmi ubadajo tisti kot jim paše, ne pa usi gimnazijci
kako so prišli na idejo.. to bi ti lahk povedala če bi mela zvezke od matematike iz gimnazije. kjer smo usak izrek in formulo razložili, opisali in izpeljali. tam se mi je zdelo potem logično, zdej pa neč vč ne vem

Ah...

Brez takšnih čudakov bi še vedno živeli v votlini, lovili srne brez orožja in tolkli kamne skup, da bi prišli do ognja... Aja, sej res... Tud za tolčenje dveh kamnov skup je bil potreben en čudak, ki si je izmislil takšne stvari.
Usi gimnazijsi se ukvarjajo s tem, ker se od njih pričakuje, da vsaj približno vejo kako deluje tehnika. In brez integrala nebi bilo nobenega mostu, loparja za ubijat muhe, telefona ali bajte. Če bi vsi razmišljal tako površinsko, nebi bilo nikol nobenega napredka. Poizkušaj si zamisliti kako deluje neka stvar, in kako je bila proizvedena, ne pa da jo vidiš samo kot predmet, od takrat naprej, ko ej zavita v kičasto embalažo in prenesena v trgovino.
flesherka_, mogoče so potrebovali kakšno naprednješe "orodje" kot "dolžino koraka", kako izmerit diagonalo 200km dolge njive. in še dobro da so obstajali takšni čudaki, ki so znali iz tako malo matematične podlage izpeljat nove enačbe in formule. Drugače pa so pitagorov izrek uporabljal že pred pitagoro; on je samo "uveljavil" vse skupaj.
Največ začetnih formul so "iznašli" na najbolj primitiven, zamuden, a vseeno učinkovit način; s preizkušanjem; zaradi potrebe po "preprostejšem" orodju za merjenje, računanje, dokazovanje. Nove formule se pa po večini upirajo na starejše.