^^Kononenko ima vsepolno strokovnih člankov, ki me zanimajo in je eden najbolj znanih raziskovalcev na fakulteti. Spoštovan je tudi v večjih znanstvenih krogih. Nima pa vedno razdelanih vseh stvari, o katerih govori, do konca, kot tudi nimava ne ti in ne jaz, ali kdorkoli drug.
kepka napisal/-a:Ali lahko ima rastlina vec znanja od cloveka - a znanje lahko izmeris? A mas kako enoto za to? Vecje manje ali enako, pa to. Rabis eno mero? Matr, sam je se nikjer nisem zasledila ...
Definirajmo znanjeZnanje deiniramo kot interpretacijo informacije, ki jo nosijo podatki. Znanje je bodisi dano vnaprej (npr. podedovano ali v primeru stroja vkodirano) ali pa je rezultat učenja. Znanje je lahko pravilno ali napačno, lahko je pravilno, a neuporabno, lahko je pomanjkljivo itd. Vsak podatek je ob definirani interpretaciji znanje. V praksi je zanimivo samo koristno znanje, t.j. znanje, ki omogoča sistemu večjo uspešnost pri reševanju nalog iz dane problemske domene.
Ne gre za to, da bi mi merili znanje nekoga, ampak lahko izmeriš, koliko informacije se lahko shrani v njegov pomnilni sistem. Kot sem že namignil, je pomembno, kam oziroma kako se shranijo podatki. Če bi npr. neki človek shranjeval informacije le v strukturo, ki ni zmožna arhiviranja/zapomnjenja toliko informacij, kot jo lahko shrani neka struktura v neki rastlini, potem bi ta rastlina v določenem času pridobila več znanja, kot tisti človek. Kakor pri stroju, je poleg tega, kam se podatki shranijo, tudi pri živem bitju pomembno, kakšne (kako efikasne, hitre, pametne) algoritme uporablja za dostop do teh podatkov, in pa to, kako so podatki med seboj povezani (možgani npr., če gledamo iz vidika nevronske mreže, so asociativen pomnilnik).
Eden od osnovnih pojmov za uspešno učenje je sposobnost pomnenja. Da je spomin osnovni pogoj učenja, nazorno ilustrira primer pacientov, ki zgubijo zmožnost pomnenja. Tak človek si ne zapomni niti novice, ki jo je slišal pred nekaj minutami in ko isto stvar ponovno sliši, je to zanj nova informacija. Ti ljudje se obnašajo nespremenjeno do konca življenja. Njihovo znanje se ne spreminja, čas se zanje dejansko ustavi. Tudi čez dest let se vedejo enako in so prepričani, da so deset let mlajši, kot dejansko so, in se vsakič znova začudijo, ko vidijo, da se je njihova okolica spremenila in njihovi kolegi postarali. Njihove reakcije na spremembe so znova in znova enake. Podobni so programom, ki na iste vhode nenehno dajejo enake odgovore.
Še enkrat vprašam -
ali ima lahko rastlina več znanja, kot človek?================
Fizikalne zmožnosti človeških možganovštevilo nevronov: 10^10
št. nevronov v možganski skorji: 3x10^7
št poslanih impulzov na nevron: 10 impulzov na sekundo
hitrost pretoka inf. po kanalih: 30 bitov na sekundo
št. kemijskih reakcij v možganih: od 10^5 do 10^6 na sekundo
št. povezav / nevron: 10^4
vseh sinaps: od 10^13 do 10^14
št. bolečinskih točk na koži: 1.2 x 10^6
št. živčnih vlaken pri očesnem živcu: 1.2x10^6
kratkoročni spomin (zavest): 7 kazalcev (naslovov)
dolgoročni spomin - samo sinapse: > 10^15 bitov
dostop do dolgoročnega spomina: 2 sek
optimalna zunanja temperatura: 18°C
št. aminokislin: 20
dolžina verige aminokislin: več tisoč
št. možnih različnih proteinov: >20^1000
genski zapis: >10^9 bitov=1G bit
št. proizvedenih proteinskih molekul: 15000/sek/nevron
Viri za tabelo:
Buzan T. (1977) Make the Most of Your Mind;
Changeux J.P. (1986) Neuranski čovek (L2Homme Neuronal);
Dreyfus H.L. (1972) What Computers Can't Do;
Lausch E. (1972) Manipulation - Der Griff nach dem Gehirn;
Michie D. in Johnson R. (1984) Machine Learning, Neural and Statistical Clasification;
Russell P. (1979) The Brain Book: Know Your Own Mind and How to Use It;
Schauer P. (1984) Interferon
kepka napisal/-a:No ja, vsak ima svoje veselje, zelo pohvalno je, da nisi "zaplankan" racunalnicar, ampak si zal v tem svojem "razsvetljenem" svetu malo prevec zajadral - in ostal "zaplankan" nekje drugje.
Hohoho hihihi, sistematično provociranje? Me veseli, da se ti je razsvetlilo, da sem v razsvetljenem svetu, saj se meni še ni.
1.) Omenjena knjiga je učbenik na računalniški fakulteti, tako da ne vem, kaj si želela povedati, razen če se to nanaša na kaj drugega (moj blog denimo).
2.) Se trudim, da ne bi bil. Pa vsak dan znova spoznam, da SEM zaplankan.
3.) Se ti ne zdi, da bi isto poved lahko namenila prav vsakem človeku na tem svetu? Daj, razsvetli me zdaj še s tem, kaj konkretno naj bi to povedalo o meni. Se ti zdi primerno, ko nekdo podaja informacijo o drugem na tak način, da prav "0 ne pove o drugem"?
4.) Si kdaj pomislila tudi to, da mogoče ne veš, kje naj bi bil "zaplankan", ampak da misliš da veš, ker pač poslpošuješ in predalčkaš ljudi? Seveda samo morda, ker Boris o tem ne ve kaj dosti.
5.) Ali ne misliš, da se ljudje pogovarjamo o strokovnih zadevah med seboj ravno zaradi tega, ker je naše znanje (naša razgledanost) vedno omejeno (smo zaplankani), in ga želimo na tak način razširiti/izboljšati/popraviti? Oziroma da skušamo svoje znanje pravilno interpretirati, tako da iz njega stisnemo čimveč uporabnega? No ja, verjetno ne vsi, vsaj jaz se (tudi) s tem razlogom pogovarjam.
6.) Take povedi se včasih sliši od ljudi, katerim zmanjka argumentov. Recimo, ko histerični, stari, bolni, zavaljeni, smrdljivi ženski priporočiš, naj bolj pazi na svoje zdravje in higieno, ti bo mogoče povedala: "boš že videl, ko boš zrasel", ali pa "bomo videli, kaj boš rekel, ko boš toliko star, kot jaz", ali pa "ko boš ti dal toliko skozi, kot sem dala jaz...". Tipično za ljudi, ki se bojijo svoje omejenosti, priznavanja svojih napak, priznavanja svoje lenobe => ne da bi vedeli kaj o drugem, začnejo govoriti o njegovi omejenosti, da LE ne bi bilo treba razmišljati o tem, kar jim sporočaš.