Ja, v večini primerov se splača biti kavalir, vendar z občutkom. Pretirano "kavalirstvo", ki meji na "copatarstvo" ponavadi večino žensk odbije. Če pa je izvedeno s pravo mero okusa ( kakšna je ta, pa je odvisno od osebe do osebe - torej ravnanje po občutku), zna biti zanimiv del igre...
Pa seveda, kavalirstvo je dobro, če ni zaigrano. Dobro je, da pride iz človeka samega. Meni je zaigrano kavalirstvo smešno ( mislim, da to hitro zaznam), razumem ga in mi je, če ni zgolj cilj za dosego "podlega cilja" (

), mi je celo prikupno zmedeno, ni pa "turn on" varianta.
Phh, kdo bi razumel ženske, če se same sebe velikokrat ne.
