super tema... ravno za mene, da se razpišem, ker mi je taak bedno med temi prazniki da ne mroeš verjet...
najprej naj povem, da karkoli planiram naprej, se nikoli ne izteče tako dobro, kot je bilo načrtovano.. skratka najboljša so spontana dejanja...
torej "prazniki"...
mislim da zadnje čase nihče ne dojame bistvo božiča... in ne ni bistvo samo v tem da se je kao odrešenik rodil pa ne vem kako krščansko sranje še... ampak v tem, da je to praznik ko se zbližamo drug z drugim, si podarimo kakšno malenkost in smo srečni... in zdaj me vprašajte če sem srečna?... mislim da se čez celo leto nisem skupaj tako razjokala kot sem se tote dni...
starša se cele dneve prepirata da bi najrajši bla na drugem planetu, kot pa v naši bajti, prijatelje skoraj nič ne vidim, ker še nimam izpita za avto, ata pa je celi tečn če me more kam pelat.
da ne omenjam, da smo s kolegi naredli plan da bomo šli pred božičem ga malo žurat, pa se mi je na koncu zgodilo celo to, da sem zgubila torbico, ki sem si jo sposodla od mame in da je bla povsod takšna gužva da smo se komaj premikali in da mojemu fantu ni blo nekaj do žuranja in sem bla še zaradi tega jezna, ker smo vsi poskušali kljub celi bedi nekako dvignit razpoloženje, on pa je kar stal kot kup nesreče...
in potem ta praznina po božiču... ja smrekica je postavljena, bil si pri polnočnici, prijatelji in fant grejo domov... in si naenkrat spet sam.... kaka beda... in potem naslednji dan božič ki ga ponavadi od utrujenosti kar preležim in pedremam v postelji ob gledanju televizije...
in potem še šola... jah kot vedno... med počitnicami bom si naredila vs e izpiske, prebrala vse knjige in prišla v šolo 100% pripravljena na teženje učitlov... ja koda res... danes sem se spravla nekaj izpiskov delat pa sem kaj hitro obupala, oz. mi je zmanjkalo volje... za esej moramo prebrat tri knjige, pa so taaak dolgočasne.
no potem so pa še tukaj smsi in voščilnice... vsako leto morem jaz napisat in poslat voščilnice vsem sorodnikom... pa saj to še ni bilo tako naporno, ampak žal nekako ne znam ravno prisat brez črt in potem morem na vsako kartico narisat črte, prepisat verz in poredirat črte ampak ponavadi se mi zgodi, da radirka razpoca kulico... jooooj... in potem še sledijo smsi od vseh prijatljev... ko ga prejmeš in prebereš tisti lepi verz si sprva ful srečen, ampak kasneje začneš razmišlat da pravzaprav sploh ni ne vem kaj... navsezadnje maš v nekaj sekundah natipkan ta verz v telefonu in potem samo pošleš kakim 15im prejemnikom isti sms...
no pa sledi še novo leto... kot vedno ga preživim z atom in mamo, ker sem edinka in bi se ful bed počutla če bi ju pustila doma in odšla kam s prijatleji... pač mam taka starša ki ne rada zahajata v družbo. no ampak saj novo leto še kar dobro izpade... problem je po novem letu, ko se mi čisto podere cikel zbujanja in spanja... potem bi najraje podnevi spala in ponoči bedela... ampak to ne gre ker je šola...
ehhhh... obupala nad vsem.. ne vem zakaj vidim vse tako črno... no pa lepe praznike vsem!
čaw
Predlani sva bla v Novem Sadu, lani doma, letos bova pa tudi kar doma lepo najprej nekaj pojedla, pol pa šampanjec v nahrbtnik in lepo nekam na trg, na kuhan vinček pa med ljudi. 
Pa se mi k sreči nič slabega ni zgodilo ampak ne vem nekega tega čara ni zunaj..Ni snega..ni to to..
, ampak vseeno vzdušje ni bilo tisto pravo. Tudi doma razen okraševanja smrečice in obešanja lučk ni bilo čisto nič božičnega; poleg tega je najprej zbolela mama, zdaj pa še mene muči prehlad in že 2 dni ležim pred televizijo, pijem čaj in limonado ter grozno smrkam. In če me kdo vpraša, kaj mi naj podari, naročim le veeeeelik paket robčkov.
.
