Vaš oče & vi
S fotrom sva kolega, hodva vn na kakšn kofe in tko se da zajebavat z njim, sam ga nisem imela nikol za avtoriteto, ker je pač sam 16 let starejši od mene in se še popolnoma nič nemisli zresent, je pa faca na kubik drugač. Kot avtoriteto mam pa očima on je pa kokr ga pič včas faca včas pa se ne zastopva, ampak je pa človk k me je največ v življenju nauču in ga mam rada.
Jaz se kar veliko pogovarjam in družim z fotrom. Druživa se večinoma takrat k mu kaj pomagam delat in se takrat tudi veliko pogovarjava. Tud veliko se pogovarjava glede mojega študija ker ga on plačuje. Včasih se nisem dobro razumela z njim in sva se veliko kregala zdaj k sem pa starejša se pa ful dobr razumeva in kumi kdaj se skregava. Men se je prav fino pogovarjat z njim zato ker se skos zajbava in ga pol še jaz nazaj mal hecam. Včasih sem se ga bala ker je bil bolj strog sam sem zdaj spoznala da je prav da je bil bolj strog ker mogoče če nebi bil tako strog bi lahko zapadla v kakšno slabo družbo.
Morm rečt da je ful dobr očka
Morm rečt da je ful dobr očka
Moj oči je najboljši oči na svetu. Moram priznat, da sem njegova punčka. Že celo življenje. In tako kot rečem tko je. Z njim sem kadar se želim sprostit, izklopt vse okoli sebe, vse probleme in vse ostalo. Z njiim je življenje en sam žur. No seveda, sem ga tudi velikokrat uporabila v zvezi s šolo (neopravičene ure, pa to), drugač mi pa tud velikokrat svetuje pri življenjskih odločitvah.
Za človeka so samo trije dogodki: da se rodi, živi in umre. Ne čuti, ko se rodi, trpi, ko umira in pozabi živeti.
Jean de La Bruyere
Jean de La Bruyere
redlion napisal/-a:.. 5 let nazaj sem ga totalno skenslala z mojga zivljenja. ne rabm socialne podpore!
Jst tapravga očija sploh ne poznam, mami je pustu ko je zanosila...še tistih 100 mark na mesec mu je bla največja muka dat..hvala za tacga fotra res, tut če ga nikol ne vidm..oz. še bolš - ga sploh ne vidm.
Moj očim je zakon!
fiona napisal/-a:pozna katera potencialnega ocima??? za mojo mami? zanimivo da se kar stekate z ocimi....fajn to...
jaz bi pri teh letih tezko sprejela nekoga kot ocima, nikol bila navajena, bi bil verjetno bolj mamin prijatelj.... Moj fotr se tozari ze 6 let za prezivnino ker noce dat niti tolarja...
tko ne... js sem z mojim očimom že odkar pomnim... odkar sem bla mejhna... tko da verjetno zaradi tega... ga imam kot za očkota...
kako da noče dat niti tolarja... to smo hitro mi z odvetnikom pa sodiščem rešli... stroške ja pa on mogu plačvat k se je ubadal s tem... meni je prav...
Moj ati je najboljši. Z mano se smeje, z mano se joče in se pogovarja. Ko sem še hodila v šolo je res težakal zaradi ocen, drugače pa sva se zlo štekala. Skupaj sva "šraufala" avtomobile, pa pralne stroje. Zdaj ko sem odrasla še skupaj še napijeva 
. Pred kratkim sem izgubila otročka, pa mi je bilo ful hudo 
, in me je objel in me tolažil. Česa tako lepega ne doživiš vsak dan. 
. Pred kratkim sem izgubila otročka, pa mi je bilo ful hudo , in me je objel in me tolažil. Česa tako lepega ne doživiš vsak dan. fiona napisal/-a:pozna katera potencialnega ocima??? za mojo mami? zanimivo da se kar stekate z ocimi....fajn to...
jaz bi pri teh letih tezko sprejela nekoga kot ocima, nikol bila navajena, bi bil verjetno bolj mamin prijatelj.... Moj fotr se tozari ze 6 let za prezivnino ker noce dat niti tolarja...
Uh jst ga mam že od mejhnega, tko da sm navajena...
Menim pa da bi se lahk tut pri teh letih zaštekala z maminim prijateljem (kot je npr. tvoj primer), seveda če bi bil ok človek in bi tut on mene sprejel...pač ne na način očim, ampak neke vrste prijatelj..
..kar se pa tapravga "očeta" tiče pa ne rabm od njega niti 50 stotinov..u rit si jih nej utakne pa žvižga zravn
Jz se z mojim bolj zastopim kot z mami. Tud z njim hodim v nabavo, po hrano in ko sm bla mlajsa po cunje. MI je blo vsec, da me je peljal, me pocakal in placal. Mami je zmeri komplicirla, da te in te stvari ne bom nosila. In se veckrat skregam z njo. Pa oci me je naucu sraufat, pa luc zamenjat, belit in vse to. Kar je sreca, ker moj lubi nic ne zna.
Še to...tudi moje dva sta ločena (od mojega prvega leta starosti). In če se ne bi moj oče "boril" za obiske, ga tudi jaz nikoli v življenju ne bi več videla. Nikoli ni plačeval preživnine zame, je pa vedno osebno meni kdaj pa kdaj v žep porinil kak denar zakak sladoled, včasih tudi več. V mlajših letih sem ga bolj poredko videvala, ko pa sem začela razmišljati s svojo glavo, sem ga vedno poklicala takrat ko sem potrebovala malo sprostitve in sem se umaknila od nenehnega mainega tečnarjena. Vedno si je vzel čas zame, tud dopust če je bilo potrebno.
Za človeka so samo trije dogodki: da se rodi, živi in umre. Ne čuti, ko se rodi, trpi, ko umira in pozabi živeti.
Jean de La Bruyere
Jean de La Bruyere