Odgovor na post od Evelyn, čeprav je še najmanj zanjo. Ja; spol je performativen, kar pravzaprav pomeni to, da se zavest o tem, da si ''moški'' ali ''ženska'' oblikuje skozi ponavljajoča se dejanja. Ilustrativen primer: Dveletna punčka pade. Reakcija starša: Ja ljubica, a te kaj boli? Na - bonbonček! Dveletni fantek pade. Reakcija starša: Kaj jokaš? Ne, fantki ne jokajo! Karikirano, ampak to je osnovni princip. Na ta način se uči posameznik prepoznavati, kaj ''pritiče'' njegovemu biološkemu spolu. Ta pravila načeloma izhajajo iz družbe in njene ideologije. To je osnova, ostalo so variacije. Pri drugačni vzgoji lahko potem pride do trka družina - družba v različnih oblikah, lahko pa se to sploh ne zgodi, ker je npr. okolje podobno napredno/nazadnjaško in deluje ''nad ali pod povprečjem''.
Brez teh družbenih pravil in ideologij, obstaja, kot sem že prej napisala, zgolj nabor človeških lastnosti in vsi jih lahko imamo v različnih razmerjih in merah.
Iz zgornjega sledi, da imamo en, tradicionalen način vzgoje za vsak spol, ampak seveda je vsaka vzgoja zase nekoliko drugačna od katerekoli druge, hkrati pa ima vsak posameznik svoj genetski material in svoje okolje in ko vse skupaj (vzgoja, družinsko okolje, širše okolje, biološke danosti) ''premešamo'' dobimo individualne osebnosti. Nihče ni identičen nekomu drugemu, posebej pa ne vsem predstavnikom svojega biološkega spola. In že zato je skrajno bedasto govoriti o ''ženski psihologiji''. Seveda pa je vse, kar je napisala Evelyn res in binarne opozicije so tisto, kar na nek način uničuje in hkrati vzdržuje našo družbo. Razmišljati izven teh opozicij je včasih enostavno nemogoče. Queer teoretiki se dejansko sami večkrat lovijo na te zanke, ker je za človeka, kakršen je pač sodobni človek, nemogoče razmišljati o povsem drugačnem sistemu, kjer binarnost sploh ne bi obstajala. Vseeno pa, ker smo tu, v tej temi na povsem drugem nivoju ... ne, vse ženske nismo enake. Ja, obstaja ''model ženskega vedenja'' in ''model moškega vedenja'' s pripadajočimi lastnostmi in predvidenim psihološkim delovanjem, ampak v osnovi je to samo poenostavitev, ki o posameznikih ne pove ničesar. To je enostavno Gaussova krivulja; zaradi določenih družbenih mehanizmov določen odstotek ljudi deluje na podoben način, vendar je še vedno mnogo takih, ki odstopajo. In povsem mogoče je, da obstaja ženska, ki se ne poistoveti z ničemer ''ženskim'', temveč z vsem ''moškim''. Je to torej ženska ali moški? In a res ne moremo narediti nič proti temu navideznemu determinizmu?
In Evelyn, hvala za priporočeno branje.
P.S.: CP, to kar počneva jaz in Evelyn, je argumentirana debata. Se ne zmoreš vključit? Ti preprosto iščeš potrditev neobstoječega razloga za svojo patetično osamljenost, to je vse.
