@vrocamucka
Primer si dal sicer tak, da ti najraje ne bi odgovarjala, ampak pa dajmo še enkrat. Da ti bo mogoče kapnilo, da pa nisem TAKO slaba oseba, da bi mi želel "da mi otrok crkuje v bolnici". (Lep besedni zaklad mimogrede.)
Na prijateljevem pikniku spoznam fanta, ki je sicer čisto prijeten - ampak samo prijeten. V naslednjih dneh mi pošlje prošnjo za prijateljstvo na facebooku, ki ji sprejmem. Potem me prvič klikne in se začne tak "ice breaking" pogovor: "Živjo, se me spomniš...kako si kaj?...vredu, zadnje dneve blablabla, kako si pa ti?...ma tudi vredu...imaš še kakšen izpit zdajle?..." Pač, vredu se pogovarjava ampak pogovor je tak - mlačen; nič ni na vidiku, da bi mi dečko postal noro všeč. Seveda na tej točki še tudi sama ne morem kar zaključit, da sem pa jaz njemu, da se razumemo.
V naslednjem tednu, dveh me nato še nekajkrat klikne, pri čemer meni že lahko postane jasno, da:
a) se dečko zanima zame
b) je brez prijateljev
Za voljo pojasnila, recimo, da je verjetnejše tisto prvo.

Vsakič je pogovor brezvezen. On ne pride kaj dalj od vremena, faksa, športa... jaz se pa tudi ne trudim, ker se mi zdi prisiljeno.
Torej, ko me klikne že n-tič v parih tednih in jst napišem "sori, nekam šibam, in grem hitro off-line" in sem potem mogoče zanj vedno off-line - bi mu morala po tvoje napisat hudo obrazložitev, da se mi ne da z njim pogovarjat? Daj razloži mi prosim, kaj bi ti želel v taki situaciji. Človeka praktično NE POZNAM, niti ne vem, kaj bi rad od mene - KAJ naj mu torej pojasnim?
Ne gre se za to, da bi z nekom dejansko karkoli imela in potem preprosto skenslala brez razlage...
Life may not be the party we hoped for, but while we're here we should dance.