najboljše je spontanost, kot pri vseh zadevah... z bivšim (prvim fantom) se nisva poznala prej, so naju skupni kolegi predstavili, sva se zaljubila na prvi pogled in sva se potem tekom zveze spoznavala.. s sedanjim pa sva se spoznala mal potem ko sva z bivšim šla narazen, ker sem js zamenjala družbo in v novi družbi je bil tud on..sicer mi je že na začetku padel v učke, samo nisma imela nič, ker sva oba prebolevala bivšo zvezo, dve leti sva bila kolega, se spoznavala, tu pa tam sva ga srala (nikol nisva sexala), noben od naju ni bil za resno zvezo, tud ni blo kakega dogovora, da se ne dobivama z drugimi, po dveh letih druženja, se je pa počas začelo razvijat in zdej sva skupi 5 let in pol...tako pri meni kot pri njemu je bil še nekdo v igri, ampak sva se tolk zaljubila, da sma pristala skupi..in ko sva se enkrat pogovarjala o teh najinih začetkih, se oba strinjama, da je blo tako čist ok, lepo počasi, brez pričakovanj, ker si tako lahko spoznal človeka iz vseh plati, si bil sproščen in ni blo tiste nervoze in vsega kar spada zravn...
Smo je dosti večja verjetnost, da niti približno ne veš s kom imaš opravka.
