Fant ne gre nikamor z mano

[Fancy Nancy]

Logično, da je v zdravem odnosu, ki temelji na načelu vzajemne (daj-dam), prisotno tudi sklepanje kompromisov. Saj tu ne gre za spreminjanje osebe, pač pa za to, da se človek vsaj 1x letno (če govorimo za dotičen primer) potrudi in se udeleži (recimo) rojstnega dneva nekoga, ki je njegovemu partnerju blizu. Je pa to dosti odvisno od tega, kako dolgo sta že skupaj in kako resna je ta zveza. Če sta šele na začetku, ne vidim nobenega problema, zakaj bi že moral spoznati vso njeno žlahto (prijatelje še že mogoče oz. to itak pride "usput", razen če se namerno izolira od njene družbe).

[positive vibration]

Moj je tudi tak. Če pa že gre zraven pa ma čist nek poker face ves čas pa je ves čas tiho... In to je zlo zlo moteče.

Če se tak drži, te mu rajš sama rečem, naj doma ostane

[panterica]

Takšen pač je, sama si napisala. Če je trmast, ga najbrž nebom morala prepričati. Lahko pa se pogovoriš z njim in mu poveš, da ti to ne ugaja in če bi lahko šla kdaj skupaj še z nekom...

Verjemi, da sem se z njim že neštetokrat pogovarjala o tem, a ni uspeha. Napredka je edin toliko, da sedaj tudi on pride k meni, včasih sem vedno jaz morala do njega.
Rojstne dneve njegovih najbližjih vse spustiva. Na te od mojih grem sama.
Poleti sva bila na morju v apartmaju čudovitih lastnikov. Vsak dan sta vabila naj enkrat prideva na pijačo, ni hotel it.

[jullia_]

Kaj je pa razlog njegovega obnašanja?

[panterica]

Skupaj sva 2 leti.
Ne gre se samo za moje sorodnike in prijatelje, gre se tudi za njegove. Nikogar nikoli ne obišče. Sicer, če njegovi pridejo k njim na obisk se normalno obnaša, če pa naju kdo povabi, da naj prideva še midva kdaj k njim, enostavno noče it. Po njegovo so njegovi sorodniki preveč vzvišeni, opravljivi,... Čeprav jaz res nimam takšnega občutka. Meni so prav vredu.
Kadar k nam pridejo moji sorodniki, najrajši sploh ne pride takrat do mene, ali pa vmes kar skoči na kakšen sprehod. Ko je prišla k meni na obisk kolegica, je enostavno šel domov. Njegov izgovor je, da mu ni do družbe, spoznavanja ljudi, da on je najrajši sam.

[Fancy Nancy]

Potem pač takšen je... Moj "mrzel" bratranec je podoben. Redko kdaj gre na kakšno družinsko srečanje, v bistvu ga že leta nisem videla, pa ni vase zaprt ali kaj takega, le muka mu je očitno hodit med tetke in strice, ker si nima z njimi kaj povedat ali kaj jaz vem kako gleda na to. Njegova mama se je že sprijaznila s tem in vedno odgovarja na radovedna vprašanja sorodnikov, da je pač prelen da bi šel med nas, ker je raje skupaj s prijatelji (ni več najstnik).

[tmis_]

On se nikoli ne bo pretirano spremenil in kar naenkrat zaželel družbe tvoje žlahte, in tudi če obstaja možnost, da se bo, se mu verjetno nikoli ne bo dalo ven hodit in zabavat z drugimi v tolikšni meri, kot tebi.
Sploh pa kompromise lahko sklepaš pri majhnih stvareh,navadah, katere sprememba ne vpliva preveč na tvoj oseben stil življenja. Js ne bom z nikomer sklepala kompromisov o tem, al bom med vikendi doma za knjigo al bom plezala po gorah, ker sem rojena zapečkarica.

[panterica]

Jaz nisem žurerka, ki bi hodila okrog. Vseeno pa se mi včasih zahoče malo družbe in klepeta.
Ni problem v tem, da mu ni pogovora s starejšimi, izogiba se tudi družbe najinih let. Enostavno sploh noče družbe.

[nixie]

Tukaj je vprašanje, kaj je za koga malenkost. Jaz ne bi mogla bit s tipom, ki noče potovat. Pravzaprav je bil to večinski razlog, da sem nekoga pustila.
Po drugi strani me pa nič ne moti, če fant poha. Verjetno se marsikomu zdi čudno, da se glede tega ne razburjam, ampak midva sva se zmenila in je stvar rešena.
Glede tega lahko sklepam kompromise v smislu "ok, kadi travo, samo ne čvakat ekstazija". Ne morem pa sklenit kompromisa pri potovanjih, ker si noro želim videt čimveč in hočem fanta, ki bo z menoj to željo delil in ne bo šel na poročno potovanje v Indijo samo zato, ker baba tako hoče in se potem tam kislo držal ves čas.

Ja točno to pomembno je, kaj je za koga malenkost. Js čeprav bi rada potovala, me njegova lastnost tolko ne moti, ker mi je obljubu, da bo kam šou Poleg tega greva v sosednje države, pa na izlete,... Imam kolegico, ki bi rada vidla ceu svet...večinoma hodim z njo okoli.

Panterica...opažam, da je to njegova lastnost in ne neka prehodna faza...zelo težko je, da se bo spremenil. Če ga imaš rada in se boš odločila ostat z njim se boš mogla na to privadit.

[panterica]

Ja njegova lastnost je, imaš prav. Sem se pogovarjala z njegovo mamo in pravi, da je že dolgo tak, da se zapira vase.
Ampak mene to začenja motiti, jaz zaradi tega izgubljam stike z drugimi ljudmi.

[nixie]

Si razmišljala, da ima kakšno anksioznost al kaj podobnega. Ker, če je od nekdaj tak je dobro. Ampak, če se stopnjuje in je vedno hujše so lahko tudi kakšni drugi vzroki. Pa je drugače zgovoren, ima veliko zanimanj, študira, dela?

[Fay]

panterica pa saj sama praviš, da takšen pač je. Jaz osebno vem, da me nihče ne bo moral prepričati nekaj, za kaj nisem. Če mi nekaj ne paše, mi ne paše... In če praviš, da je takšen že od začetka, je to težko spremeniti. In četudi te ima še tako rad, mu je to odpor...

Rešitev je jasna, pojdi sama ven, pojdni sama na praznovanja, na obisk... Pojdi sama na kofe h njegovi teti...

[sanjaanja]

Ne vem zakaj bi hodila sama, ker par si z nekom ravno zato, da skupaj stopata po življenjski poti v dobrem in slabem. Vsak se mora malo prilagoditi, včasih bi morala ti popustiti, včasih on. Vem težko se je prilagajati, a takole najbrž tudi ni lahko. Za vse si potem sam, povsod izpadeš kot, da nimaš fanta. Navsezadnje nisi z nekom samo zaradi sexa. Kako bo zgledalo, ko bodo otroci, boš povsod mogla sama z njimi? Jih vozit v vrtec, šolo, hoditi na govorilne, vozit na dejavnosti, na praznovanja,... Razumem, da je nekdo vase zaprt, če nima možnosti nikamor it, ampak on jo ima, a ne gre.

[kiny]

Ja lahko naredita en kompromis, če pa ne gre drugače se boš mogla pa navadit.
Če moj kdaj zacne komplicirat ko se gre kam, grem pa sama. Če se men gre ne bom doma, njega pa tut ne mislm silit v nekej če mu ne paše tako.

[purple_rain]

Ne vem zakaj bi hodila sama, ker par si z nekom ravno zato, da skupaj stopata po življenjski poti v dobrem in slabem. Vsak se mora malo prilagoditi, včasih bi morala ti popustiti, včasih on. Vem težko se je prilagajati, a takole najbrž tudi ni lahko. Za vse si potem sam, povsod izpadeš kot, da nimaš fanta. Navsezadnje nisi z nekom samo zaradi sexa. Kako bo zgledalo, ko bodo otroci, boš povsod mogla sama z njimi? Jih vozit v vrtec, šolo, hoditi na govorilne, vozit na dejavnosti, na praznovanja,... Razumem, da je nekdo vase zaprt, če nima možnosti nikamor it, ampak on jo ima, a ne gre.

Halo? Sej v zvezi tud nisi samo zato, da nisi samski..no, vsaj nek zdrav, stabilen človek ni.
Kaj je pa narobe, če gre vsake toliko sama kam?
Res je, problem je večji od tega, ampak tole pa tud ni ravno najprimernejše razmišljanje..