Bolezen partnerja

[polly-polly]

partner zbolel za sladkorno boleznijo, kar pomeni dieta do konca življenja.

Problem je v tebi, ker dobesedno verjameš v to. Da razložim. Ne smeš razmišljati, o tem da bo na dieti do konca življenja. Kljub sladkorni bolezni obstaja še vedno velik razpon prehrane. Moj fotr ma sladkorna že ene 15 let. In jasno smo se vsi doma ``prilagajali´. Ampak kljub temu, da jo ima, ga nihčne ne obravnava na ta način. Noben od nas ne vidi v njem bolnika. Nihče od nas ne vidi njega kot človeka, ki je za bilo kaj prikrajšan.

Poleg tega lahko vidiš do kaj pripelje reklo: ``jem bilokaj in bilokdaj´´.

Na to morata gledati kot na eno priložnost za izboljšavo. Da zdaj pa res lahko začneta bolj zdravo živeti.

No, še vedno pa obstaja precej hrane. Pač izločiš cukr. In verjemi mi, da se hitro navadiš in kar naenkrat ti rata vse presladko. Namesto cukra, lahko uporabiš fruktozo, natreen,... pa spečeš kakšno domačo, bolj zdravo sladico.

Mogoče se sliš neumno in groteskno, ampak nam je fotrova sladkorna prinesla tudi kar nekaj dobrega.

Škoda je energije za obup, raje jo usmerita v rekreacijo in bolj zdravo življenje na sploh.

[*purple*]

lahko uporabiš fruktozo, natreen,... pa spečeš kakšno domačo, bolj zdravo sladico.
)

se ful strinjam s celim postom!
priporočam pa fruktozo-sadni sladkor.res da je mal dražji (no ornk dražji) od navadnega cukra, ampak tok huda kot je pa kava po tem ko sladkam, pa ni nikol bla z navadnim cukrom!pa še razlika je v tem, da sem po jutranji kavi s "po kile" cukra bla totalno brez energije, ker mi je cukr uso pojedu.Po fruktozi je pa čist drgač!tud moja mami opaža enako!
aja polly, če spečem muffine s fruktozo...bo to dietno, al ne?

[polly-polly]

No, zame fruktoza še vedno ni super. Nekak vseeno enačim s sladkorjem. Kalorij ima enako, GI tudi, mogoče je bolje le to, da je bolj sladka in jo zato potebuješ manj.

Jaz se vedno odločim potem, če že moram karkoli sladkat, da vzamem kar natreen, ker je brez kalorij. Čeprav je pa extra umeten in za moje pojme prav nič kej preveč zdrav.


Sama prisegam na grenko kavo -> posledica fotrovih zdravih (sladkornih) navad.

Muffini s fruktozo; no ja, kalorji bo isto. Bo pa uporabljenega malo manj sladkorja. Pazi še na moko, ker bela dviga inzulin v višave. Če uporabiš kakšno bolj polnozrnato, namesto frkutoze pa kar navadno, sveže sadje bo super. Sicer pa po želji, itak ne poješ pojedla tega na kile. tja in sem si kamot spečeš tudi takšne muffine.

[*purple*]

ja no, zdej se še zaenkrat ne upam,ker muffini pr nas kar hitr gredo

tud fotr jih ma rad, sicr kšnga poje, sam mi je škoda, ker več ne sme.Pol pa niti nočm pečt pred njim, da ve da sm jih spekla
glede fruktoze, pa nism vedla da je enakokalorična, sm mislna da je manj mah dobr, useen je bolš da dam dve žlice fruktoze u kafe, kot pa pet navdnega cukra.
neee, kava brez cukra, pa neee,mi je zanč.

[Moa]

Zdaj je dobil 4 vrste tablet in mu je sladkor malo zbilo, ampak povečalo mu je pritisk. Gre za sladkorno tipa 2.

Brez skrbi, pred njim sem zelo močna, ga vzpodbujam, ga včasih malo opozarjam, da tega pa res ne sme, berem namesto njega o sladkorni ipd. Vsaj zdaj dokler se cuker malo ne umiri, potem pa ne bo nič hudega, če se malo pregreši. Drugače kar veliko vem o tem, ker ima njegov oče tudi sladkorno in poznam njegov način prehranjevanja in se ravno ne drži stroge diete. Tak, da upam, da ne bo problema.

Včasih je znal ves dan pit kavo s ful sladkorja, jedel pa nič. In sem dobila alergijo, ker sem vedla, da to ni zdravo in mora nekaj pojest. Ko sem ga ravno pripravila do tega, da je začel hrano bolj redno uživat (druga ni hotel kot ful kalorične stvari, zelenjave in sadja ni bilo na krožniku), se pa pojavi sladkorna. Ravno zaradi tega mi je hudo, ker vem, da določeno stvar obožuje in je ravno ne bo mogel jest 1x na teden (npr. pizza).

Da niti ne govorim o tem, ena dietna čokolada pride 3€ in je drago ful.

Sicer sem pa sama tudi en paničar glede tega, ker imam vedno v mislih, da bom pri 35 letih postala vdova. (zaradi izkušenj iz družine).

Mislim pa da ne njemu, ne meni ne bo škodilo živet bolj zdravo življenje.

LP

[jullia_]

Brez zamere, ampak tukaj je glavni problem to, da bi moral tip odrasti in se spopasti s svojim zdravstvenim stanjem, ne pa dramatizirat glede pice.

[polly-polly]

Moa mislim, da je tvoj partner dovolj star, da bi SAM bral, se poučil, merkal, ... glede hrane. Zdi se mi, da vse hočeš narediit ti namesto njega. Tako kot je rekla Julija - naj odraste. In žal bo moral na mal bolj krut način.

[*purple*]

khm, julija...
Ni lih use tko simpl, kot si ti zdej to napisala!
Ljudje smo različni in vajeni razlićnih žiulnjenskih stilou.če se nekdo skos in skos prehrnajuje na tak način, potem more pa use to razpustit in začet drugače, še s kšno hrano ki mu ni lih pri srcu, ni kr tko.
jst vem zase, da sem zbirala pogum in voljo ful dolg in da je blo prekleto težko.Ok, zdej ko smo šli mimo tega začetka ni več take panike, ampak sma začetek...še hujš pri njemu je to, da je bolan, da je zbolel, verjetno za kronično dosmrtno boleznijo.In use te stvari te potrejo in še trikrat težje use skup izpelješ.
Na žiuce mi gredo take pridige, kao da more odrast in drugač začet delat.Ja, sej bo, sam trenutno bo šlo to precej počasi in logično da se mu bo tožilo po pici,ker jo ima rad in ker je ne bom mogu jest.
verjamem julija, da bi usak v takem momentu ko bi zvedu za eno tako bolezen, ravnal čist tko kot on.Tud moj fotr je in je težko menjou prehrano in use, težko ej sprejel, da če ni njegouga rženga kruha, kruha ne sme jest.In zato jst lih nebi obsojala da naj odraste in nevemkaj....tist, ki ni bil v tem enostavno ne ve, da to ni kr tko!Sploh pa bolezen....

[jullia_]

Mogoče jaz na to drugače gledam, ker so v moji žlahti precej hujše zdravstvene težave, od multiple skleroze do duševne zaostalosti, in v primerjavi s tem sladkorna bolezen res ni konec sveta.
Je res, da gre za kronično stanje, ampak s primerno prehrano in terapijo lahko človek zelo lepo živi.

Poleg tega pa danes praktično ni več človeka brez presnovnih ali drugih problemov, ki so v veliki meri povezani z načinom življenja in prehrane (o tem bi polly-polly verjetno lahko kaj več povedala). Če ne prej, se bomo pa takrat, ko bomo imele otroke, vse morale soočit z vprašanjem zdrave prehrane, alergij in uravnoteženosti hranilnih snovi.

Pa razumem, da je najlepše biti zdrav in da je vsak zdravstven problem smotan, ampak roko na srce pa nihče na dolgi rok ne bi mogel živet od cukranega kofeta.

[jagoda-malina]

Bolezni se ne da kar tako odpraviti, da pa se z njo živeti. Poznam kar nekaj ljudi, tudi mladih, ki imajo to bolezen pa normalno živijo. Pomembno je samo, da se odpove določeni hrani, in da redno jemlje inzulin oz. zdravila. Prva gotovo se s tem veliko lažje navadiš živeti kot z vrsto drugih bolezni.
Predvsem pa se ne sekiraj in sprejmi zadevo takšno kot je.

[*purple*]

ja julija, ampak ne moreš pa presojat kako določena bolezen na nekoga upliva.
moj fotr ma tud samo sladkorno, pa je biu to skor konc sveta zanga, pa ne tolk zarad spremembe hrane, ampak sploh zarad bolezni,ker mu ni blo jasn kako je on bolezen dubu, zakaj on...In prva faza je najtežja.sej usak večalmanj, potem dela po navodilih zdraunikou, ampak ne moreš pa rečt naj kar odraste, ker se mi zdi to precej grdo.
Poleg tega pa tud tega od njega ne morš takoj prčakvat.rabi mal cajta, da se sprijazne, da razpuca sam pri sebi...
in ja lahko človek zlo lepo živi, ampak niso pa use sladkorne tko švoh.inekcije si dajat, pa use..Nevem to ni kr tko mačji kašelj.

lej julija, sej se usi zavedamo tega, da jemo preveč nezdrave hrane.eni smo že pršli h seb, drugi bodo...Pač, ko razpucaš pri sebi bo a ne.če pa ne bo, si boš pač sam kriu, ti pa tle noben ne more pomagat.Ampak kukr sm rekla, če ni bolezni umes je mal lažje, če je pa bolezen pride pa še sto drugih strahou zraven in rabš na začetku čas, da se s tem sprijazniš in da začneš živet z boleznijo.

[jullia_]

No in če cel zadnji odstavek tega tvojega posta skrčimo v tri besede, je povzetek - treba je odrasti.

[*purple*]

ja, ampak počas ane...oziroma ne da prletim do fanta/fotra pa mu rečem naj odraste...to usekakor ni način.

[pepelčica]

Mislim da je največji problem v tem, da ljudje jemljemo zdravje za samoumevno, kar pa niti približno ni. Jz se sicer ne spoznam na sladkorno, se pa strinjam, da obstaja dosti hujših stvari. Je pa logično, da se vsi prestrašijo ko izvejo za bolezen. Samo obupat se ne sme...nikoli.

[jullia_]

Ne obstajata samo ta dva ekstrema, da točiš krokodilje solze in obupuješ, ali pa ga prav na hitro odpraviš, naj odraste. Mogoče si me tu narobe razumela, ni bilo mišljeno, naj preprosto ignorira problem, ker ni nič hudega.
Ampak ona mu lahko samo stoji ob strani, ne more pa špilat njegove mame, mu nadzirat prehrane in zdravil. Oziroma, lahko, samo pomoje to ni najboljša ideja.