Glede teme na splošno sem pa mnenja, da drugega človeka pač ne moreš nikoli do popolnosti poznat. Lahko se pogovarjaš (tukaj je za spoznavanje sogovornika bolj pomembno poslušanje kot govorjenje

Pa tudi ne vem, zakaj bi moral vse vedet o nekom. V eni temi sem že pisala, da partner ni hkrati siamski dvojček. Vsak človek ima preteklost, pa tudi v sedanjosti partnerja nista zraščena skupaj, ampak sobivata. To, koliko informacij o stvareh, ki se tičejo samo enega od njiju, si izmenjata, je odvisno, ampak če bi se res hotela seznanit z vsem, česar drugi ne ve, bi to lahko počela nonstop, namesto da bi izkoristila skupne trenutke na drugačen način.
Vprašanja v smislu "Ali bi dal svoje življenje zame?", "Ali bi se odpovedal vsemu denarju in šel živet na ulico, samo da bi bil z mano?",... so pa pomoje itak brezvezna in samo povzročajo prepire, o človeku pa v resnici nič ne povedo, ker ne moreš vedet, če je odgovor res iskren, dokler nisi v takšni situaciji.