MsN napisal/-a:No, pa še drugi zorni kot:
Razumem, da ženska ni navdušena nad početjem svojega moža, ampak kje je imela glavo leta poprej, ko je z njim imela prvega otroka, ko je imela še drugega in ko se je poročila? Je bil takrat idealen partner, ki se je čez noč spremenil v nemarneža? Verjetno ne. Zato je del krivde tudi na tovrstnih ženskah, ki neprestano sanjajo o tem, kako se bo njihov tip spremenil na bolje, kako bo enkrat boljša oseba, kako bo imel več časa in ljubezni zanjo. Ja seveda. Spremembe so mogoče, ampak obstaja določen profil populacije (tako moške kot ženske), ki si umislijo družino pa o njej nimajo pojma, nanjo niso pripravljeni, ne vlagajo v to področje in pač ostajajo na neki drugi ravni svojega življenja, ki ga niso pripravljeni deliti z drugimi. In pametna ženska bo to ugotovila ... In pametna ženska bo sčasoma po upanju in razočaranjih odkorakala od neodogovornega tipa, ki je ne zadovolji, še preden ji bo postregel s poroko in otroki od katerih nima nič.
Zato naj neha jamrat, naj sprejme situacijo kakršna je, se pogovori z možem in se čim prej sprijazni, da je poročila napačnega. Žalostno, a resnično. Mogoče bo pogovor zalegel, mogoče bo on odprl oči in vizijo svoje prihodnosti ugledal v družini in ne v kolegih, najverjetneje pa sta skrajno nekompatibilna kar se tega tiče in je mogoče le dvoje - narazen ali skupaj (a skupaj pod pogojem, da ona sprejme njegov življenjski stil, ki je vse kaj drugega od njenega).
Verjetno ni treba poudarjati pomena izbora partnerja, moža in očeta svojih otrok. Ene pač razširijo noge, mislijo, da bo otrok in prstan rešil vse, da bodo tipa prevzgojile, pozabljajo pa, da se to največkrat ne da.
p.s.: Malo posplošujem, a zgolj z namenom, da vidite, da ni ves problem samo v moškem.
Nekaj takšnega sem si jaz mislila, ko sem prebrala to temo (čeprav jaz ne bi tako grobo napisala

Šok terapija mogoče res ni tako slaba ideja.