hmm zanimivo, moram priznati, da ste tudi meni dale malo misliti, ko sem brala tole temo. Mene bi tudi zelo motilo, če bi fant bil premožen in bi želel vse on plačat, me vozil po dragih restavracijah itd. Pri nama je tako, da čeprav on dela, si ponavadi deliva stroške. Sama dobivam štipendijo in se mi zdi, da kar znam z denarjem saj si (s tem minimalnim prihodkom) večino oblek in "priboljškov" plačujem sama. Sem mu že na prvem zmenku povedala, da ne maram, da bi vse plačeval sam in on to spoštuje, plačujeva enkrat on enkrat jaz.
Drugače pa ne bi nobenega obsojala glede na to koliko denarja ima. Če imaš nekoga rad se pač prilagodiš. Tako on kot tudi ti.
Ali dovolite, da denar vpliva na vajin odnos?
Kot je rekla _Petra_ se tut js bojim, da naju bo to prpelal do razhoda... Strah me je, da mu ne bo kul k si ne bom mogla česa privoščit, pa si bo on recimo ful želeu da bi skupi šla tja... Sam nima on problemov s tem, js se sekiram zarad tega. Njemu je čist kul tko k je. Sam me je pa ful strah, da mu enkrat ne bo več...
Za mene je denar le plačilno sredstvo. In mi ni pomembno koliko ga ima kdo. Sama zase ga imam dovol,in si ga tudi sama zaslužim preko študentskega servisa. tako si lahko privoščim kaj hočem,ne da bi obremenjevala starše...
Sicer pa če maš nekoga rad,ga nimaš rad zaradi denarja,ampak zaradi njega samega... no vsaj tako bi moglo biti, in tudi upam da je..
Sicer pa če maš nekoga rad,ga nimaš rad zaradi denarja,ampak zaradi njega samega... no vsaj tako bi moglo biti, in tudi upam da je..
Izbiranje partnerja glede na denar? Sej nisem keš p***a... Boli mene patka/kur*ič/đoni kolko dnarja ima moj partner, ker je navsezadnje pomembno medsebojno razumevanje, ljubezen (ne, nisem naivna, niti ne pocukrana), zaupanje...
Je pa možno, da nekatere zveze ne uspejo zaradi prevelikih denarnih razlik. Mislim, da se veliko zvez razdre, če ima ženska več denarja od moškega, ker naj bi bil tako ranjen njegov ego. Moja prijateljica si je našla revnega tipa, ona sama pa spada med premožne... Nekaj časa (pol leta) sta živela skupaj poročena, a ugotovila sta, da tako ne gre več naprej. Tip se je vedno počutu manjvrednega, zapostavljenega, neumnega, manj izobraženega ... In zato je bilo za oba bolje, da sta se ločila. In upam, da bosta našla sebi enakovrednega partnerja...
Je pa možno, da nekatere zveze ne uspejo zaradi prevelikih denarnih razlik. Mislim, da se veliko zvez razdre, če ima ženska več denarja od moškega, ker naj bi bil tako ranjen njegov ego. Moja prijateljica si je našla revnega tipa, ona sama pa spada med premožne... Nekaj časa (pol leta) sta živela skupaj poročena, a ugotovila sta, da tako ne gre več naprej. Tip se je vedno počutu manjvrednega, zapostavljenega, neumnega, manj izobraženega ... In zato je bilo za oba bolje, da sta se ločila. In upam, da bosta našla sebi enakovrednega partnerja...
ja, nekoč sva dovolila da so finance skrhale najin odnos. pa ne da bi ga kdo imel preveč in kdo premal, ampak sva imela oba premal denarja in si glede na vse stroške nisva mogla nič privoščit, kar naju je pripeljalo do monotonosti in živčnosti z obeh strani.
Potem sva se pa enkrat usedla, se na veliko skregala, kdo ima več in kdo ima manj, pa kdo daje več in kdo manj in sva ugotovila, da ubistvu se je cel čas vse vrtelo okoli fifty-fifty. In od takrat naprej so se te problemi končali.
ne, kot ste opazili, partnerjev ne izbiram na podlagi dinančnega stanja in debeline denarnice.To mi pomeni ravno toliko kot lanski sneg, se pravi nič.
Ko sem mojega spoznala sva bila obadva revveža, jaz sem skakala iz slabo plačane službe v skoraj še slabše plačano, on je bil zaposlen z minimalno plačo+ ceu kup stroškov. Ampak sva se zlo hitro pobrala in znašla dalje, razporedila finance in si kljub malo denarja pričela privoščevat kakšne stvari, ki si jih prej nisva upala.
Potem sem pa jaz našla boljšo službo in takoj za mano še on in sva se kar ornk pobrala.In ne gledava en drugmu pod palec. Čeprav mi on kdaj res kakšno reče, glede tega da vsakega petnajstega ko dobim plačo, pridem iz trgovine s petimi majcami, ampak to ima čist prov, ker na koncu mi potem zmanjka za druge pomembne stvari-stroške.
drgač pa izbiranje partnerja na pdolagi denarja je meni bolano.najprej, če hočem bit z nekom, moram do njega gojit globoka čustva+on do mene, se morava razumeti in ujeti, spoštovati, za denar pa mi ni mar. res da je potreben, ampak mi je vseeno ali ima minimalca ali 5000 evrov.še vedno imam svoj denar in s tem tudi razpolagam če kaj potrebujem zase in nikoli ne težim niti ne zahtevam da mi on nekej kupuje, plačuje. čeprav seveda tudi mi, kot tudi jaz njemu.
Potem sva se pa enkrat usedla, se na veliko skregala, kdo ima več in kdo ima manj, pa kdo daje več in kdo manj in sva ugotovila, da ubistvu se je cel čas vse vrtelo okoli fifty-fifty. In od takrat naprej so se te problemi končali.
ne, kot ste opazili, partnerjev ne izbiram na podlagi dinančnega stanja in debeline denarnice.To mi pomeni ravno toliko kot lanski sneg, se pravi nič.
Ko sem mojega spoznala sva bila obadva revveža, jaz sem skakala iz slabo plačane službe v skoraj še slabše plačano, on je bil zaposlen z minimalno plačo+ ceu kup stroškov. Ampak sva se zlo hitro pobrala in znašla dalje, razporedila finance in si kljub malo denarja pričela privoščevat kakšne stvari, ki si jih prej nisva upala.
Potem sem pa jaz našla boljšo službo in takoj za mano še on in sva se kar ornk pobrala.In ne gledava en drugmu pod palec. Čeprav mi on kdaj res kakšno reče, glede tega da vsakega petnajstega ko dobim plačo, pridem iz trgovine s petimi majcami, ampak to ima čist prov, ker na koncu mi potem zmanjka za druge pomembne stvari-stroške.
drgač pa izbiranje partnerja na pdolagi denarja je meni bolano.najprej, če hočem bit z nekom, moram do njega gojit globoka čustva+on do mene, se morava razumeti in ujeti, spoštovati, za denar pa mi ni mar. res da je potreben, ampak mi je vseeno ali ima minimalca ali 5000 evrov.še vedno imam svoj denar in s tem tudi razpolagam če kaj potrebujem zase in nikoli ne težim niti ne zahtevam da mi on nekej kupuje, plačuje. čeprav seveda tudi mi, kot tudi jaz njemu.
ßabyka napisal/-a:Kot je rekla _Petra_ se tut js bojim, da naju bo to prpelal do razhoda... Strah me je, da mu ne bo kul k si ne bom mogla česa privoščit, pa si bo on recimo ful želeu da bi skupi šla tja... Sam nima on problemov s tem, js se sekiram zarad tega. Njemu je čist kul tko k je. Sam me je pa ful strah, da mu enkrat ne bo več...
Torej si najdi delo prek študenta in šparaj za dopust.
Če si prestara za to, pa se s tipom pogovori. Itak, da pridejo obdobja ko ima en ali drugi več denarja in če sta oba v odnosu zrela, ne bo konec sveta, če bo tisti ki ima več financ na razpolago, prispeval več.
Midva sva se spoznala, ko je bil on brezposelen, brez ficka in brez avta, jaz pa študentka s kar nekaj prihodki. Danes sem jaz tista ki ima minimalne prihodke, on pa res solidno plačo. V življenju ni nič konstantno, razen sprememb.
Imaš, da me vikaš!
-
*QueenBitch*
- Kofetarica
- Prispevkov: 879
- Pridružen: 06. Jun. 2006 10:29
- Kontakt:
Glede na to, da se sama prezivljam in nimam nekih blaznih vsot keša bi me verjetno bolj motilo, če bi imel tip ful ful keša. Ker pač jaz se "sponzorirat" ne pustim, enkrat plača en, enkrat drugi..in on bi si v tem primeru lohk ful več prvošču jaz pa ne...je pa seveda odvisen kakšen je človek, ker če ima ta keš zato da dneve prezivlja v solariju, fitnesih in na kavah ter ne pocne nic konkretnega ze v startu ne bi sla skupaj, ker imam jaz cist drgacen nacin lajfa.
Pomoje, da najlažje shajata, če sta oba približno na istem. Najlažje se tako sporazumeta glede financ. Ni mi pa to nek normativ za iskanje fanta. Običajno mi nanese tako, da sva približno na istem.
Motilo pa me je nekoč pri enem, ki je zaslužil manj kot jaz, vozil pa me je stalno v neke drage restavracije kjer sva zapravila kupe denarja. To se mi je zdelo pretirano zapravljanje, ker mi ni normalno, da bi tip porabil vse samo za uživanje, ko pa sploh ni ne vem kaj zaslužil.
Motilo pa me je nekoč pri enem, ki je zaslužil manj kot jaz, vozil pa me je stalno v neke drage restavracije kjer sva zapravila kupe denarja. To se mi je zdelo pretirano zapravljanje, ker mi ni normalno, da bi tip porabil vse samo za uživanje, ko pa sploh ni ne vem kaj zaslužil.
Mela sem bivšega, pri katerem so res bili bolj na tesnem, on se je financiral iz štipendije in preko študentskega servisa. Zato tudi ni imel nič proti, da kdaj jaz kaj plačam in to mi je bilo zelo všeč, ker bi se res čudno počutila, če bi vse plačeval tip.
Mi je pa šlo na živce, da tip sploh ni znal z denarjem. Ko je dobil plačo, je v par dneh vse zapravil (tudi za čist nepotrebne stvari) in je potem jamral, da je brez denarja. V bistvu sploh ni imel tako malo denarja, samo ni ga znal pametno porabiti. Če se znaš organizirati tako, da imaš za čez cel mesec in še nekaj malega v zlati rezervi za nujne primere, je to že velik plus.
Mi je pa šlo na živce, da tip sploh ni znal z denarjem. Ko je dobil plačo, je v par dneh vse zapravil (tudi za čist nepotrebne stvari) in je potem jamral, da je brez denarja. V bistvu sploh ni imel tako malo denarja, samo ni ga znal pametno porabiti. Če se znaš organizirati tako, da imaš za čez cel mesec in še nekaj malega v zlati rezervi za nujne primere, je to že velik plus.
Ko bom velika, bom Lara Croft.
trudiva se, da ne. noben od naju ni ravno premožen.. v bistvu oba živiva bolj ko ne od denarja, ki si ga poleg študija lahko sama prisluživa. poskušama najti alternative, katerim sva oba finančno kos.. ne morma si sicer privoščit nekih stvari, za katere tu berem da si jih ene na veliko privoščite.. tu je pr nama včasih jabolko spora.. jaz se zavedam, da pač nemorem vsega imet kar si zamislim, on pa malo manj. njegov najboljši prijatelj ima pač precej keša in s punco gresta tudi po 3x na leto v španijo itd. in mojemu dragemu pač včasih ne gre v glavo, da si pa pač on ne more kaj takega privoščit. zato se včasih malo skregama..kr si ne da dopovedat da pač ne gre. ampak vseeno dobro shajava itak pa si včasih privoščiva na hard.. 
mislim, da noben nebi smel dajati preveč pomeni denarju..pa vseeno če ga ima premalo ali pa preveč. včasih se mi zdi, da je to večji problem za tiste ki ga imajo manj.. kr tudi sama nevem kako bi se počutila ob fantu, ki bi pa si lahko privoščil eksotična potovanja pa nevem..stvari, ki si jih pač jaz ne morem v sanjah. verjetno ne ravno najbolj samozavestno..ampak bi se vseeno mogla privadit ne. vse je stvar dogovorv in navade
itak pa si včasih privoščiva na hard..
mislim, da noben nebi smel dajati preveč pomeni denarju..pa vseeno če ga ima premalo ali pa preveč. včasih se mi zdi, da je to večji problem za tiste ki ga imajo manj.. kr tudi sama nevem kako bi se počutila ob fantu, ki bi pa si lahko privoščil eksotična potovanja pa nevem..stvari, ki si jih pač jaz ne morem v sanjah. verjetno ne ravno najbolj samozavestno..ampak bi se vseeno mogla privadit ne. vse je stvar dogovorv in navade
"And those who were seen dancing were thought to be insane by those who could not hear the music." F. W. Nietzsche
Jst sem mnenja, da tisti, ki ima več keša, pač finančno pomaga drugemu. To, da moj fant ne bi šel z mano v kino (ali kam drugam), ker nima keša, mi je mal bedn. Pač mu jst plačam in kontra. Čeprav pri nama je tako, da gre večkrat meni bolj težko čez mesec kot njemu.
Je pa res, da če bi on imel željo iti na drago potovanje, jaz pa si ne bi mogla privoščit, potem res ne bi pričakovala niti sprejela, da bi mi on plačal dopust.
Je pa res, da če bi on imel željo iti na drago potovanje, jaz pa si ne bi mogla privoščit, potem res ne bi pričakovala niti sprejela, da bi mi on plačal dopust.
-
rdeče vrtnice
- Kofetarica
- Prispevkov: 571
- Pridružen: 18. Maj. 2007 15:12