Ker je ovca? Beeeee.
Ne resno, če tip posluša kolege in ni niti toliko da bi obema stranema prisluhnil in se potem odločil "kdo ima prav" se men zdi brezveze pretirano ukvarjat s tem. Men bi blo že bedno da bi se mogla neki zagovarjat ker je "ta pa ta" neki reku o men. Ej, stari če mi ne zaupaš in če me ne poznaš tolk dobr da veš da kej tazga nebi nardila potem ciao miško.
Zakaj moški naivno verjamejo kolegom?
Ko takole premišljujem bi se tudi sama 2x vprašala, če bi mi prijateljica rekla, da je videla mojega fanta ko dela to in to. In žal v mojem primeru sem vedno ko sem poslušala prijateljico fanta sčasoma dobila na laži, imela sem povode za dvom. On ga pri meni nima, ne razumem v čem je fora, da me človek, ki naj bi bil ljubosumen ne pokliče tri dni, potem pa, ko ga že vprašam kaj je z njim narpbe da se ne javi, me napade z lepega in mi začne z razno raznimi natolcevanji. Jaz sem obupala... 
in svet se vrti naprej! 
to se vedno dogaja, jaz mam tud par takih....sam si nič ne morm pomagat, kr si vedno tud neke zmišljujejo, sicer ne nekaj resnega, sam vseeno mi ne paše. tvojmu fantu povej enkrat za vselej, da jim naj ne verjame in da ti naj enostavno zaupa, da si mu iskrena. onim prijateljem pa povej, da se vse vrne.
No jaz sem mela podoben problem...niso se ravn lagal o men, ampak me enostavn niso sprejel v svoj krog pa konec...kadarkol smo kje bli, so se spravl name, me spravlal v nelagodne položaje, njega pa zavajal s tem namenom, da bi končno postal samski in bi lahko užival, bluzil in žural okol. Pa sva bla tri leta skupi, ampak v treh letih nisem in nisem mogla vzpostavt prijateljskega odnosa z njegovimi prjatli. In ravn zarad tega sva šla narazen, ker se je hotel znoret, žurat, bluzit okol.
In zdj, ko nisva skupi že dve leti, me njegov kolega prov lepo prijazno pozdravi v trgovini in me celo vpraša kako sem kej. Aaaaaaa, a lohk jst tebe mal po zdravju vprašam model
Najbol, da mu poveš kaj te teži. S tem, da se obremenjuješ kaj govorijo ne delaš nč dobrga, je pa res, da boli, če ti enostavn ne verjame. Brez zaupanja ni dolgotrajnega odnosa- nikjer.
In zdj, ko nisva skupi že dve leti, me njegov kolega prov lepo prijazno pozdravi v trgovini in me celo vpraša kako sem kej. Aaaaaaa, a lohk jst tebe mal po zdravju vprašam model
Najbol, da mu poveš kaj te teži. S tem, da se obremenjuješ kaj govorijo ne delaš nč dobrga, je pa res, da boli, če ti enostavn ne verjame. Brez zaupanja ni dolgotrajnega odnosa- nikjer.
V mojem primeru je zaradi fantove naivnosti prišlo tako daleč,da je izrekel določene besede, ki mu jih neizmerno zamerim. In vse zato, ker se nisem želela pogovoriti z njim po tem, ko je rekel da lažem in da so ljudje vse videli. Se še kdo čudi, da se nisem želela pogovoriti? 
Šla sva narazen, jezna drug na drugega in čeprsv vem, da je to v tem trenutku najboljša odločitev, bi rada vedela ali mu je sploh kaj žal, ali mu bo... Sam ni tip človeka, ki bi v soboto lutal po kafanah, ampak imam vtis, da njegovi prijatelji želijo prav to. Zanje nikoli nisem bila dovolj dobra- tako kot je flaša rekla; bila sem samo en privesek v družbi, nihče me ni ogovoril, nisem bila dovolj lepa (cenijo samo videz) za njihovega kolega. Saj ne rečem, da mi je to kaj bistveno udarilo na samozavest, ampak vseeno ni prijetno vedeti, da se fant druži s temi ljudmi še naprej in da sam ne vidi, kako podli so v resnici...
Ima me, da bi mu pojasnila stvari, po drugi strani pa si mislim, hej, če sem bila tri leta medtem, ko sem te doma čakala zate samo keš p**** in če sem največja sramota v tvojem življenju, potem pa res nimava več ničemer več razpravljati... Srce pravi svoje, razum se z njim ne strinja. Kako naj postam v teh tednih? Popoln ignor? Se naj trudim pojasnit?
Šla sva narazen, jezna drug na drugega in čeprsv vem, da je to v tem trenutku najboljša odločitev, bi rada vedela ali mu je sploh kaj žal, ali mu bo... Sam ni tip človeka, ki bi v soboto lutal po kafanah, ampak imam vtis, da njegovi prijatelji želijo prav to. Zanje nikoli nisem bila dovolj dobra- tako kot je flaša rekla; bila sem samo en privesek v družbi, nihče me ni ogovoril, nisem bila dovolj lepa (cenijo samo videz) za njihovega kolega. Saj ne rečem, da mi je to kaj bistveno udarilo na samozavest, ampak vseeno ni prijetno vedeti, da se fant druži s temi ljudmi še naprej in da sam ne vidi, kako podli so v resnici...
Ima me, da bi mu pojasnila stvari, po drugi strani pa si mislim, hej, če sem bila tri leta medtem, ko sem te doma čakala zate samo keš p**** in če sem največja sramota v tvojem življenju, potem pa res nimava več ničemer več razpravljati... Srce pravi svoje, razum se z njim ne strinja. Kako naj postam v teh tednih? Popoln ignor? Se naj trudim pojasnit?
sokolja je napisal/a:
men se zdi, da so fantje že po naravi precej bolj naivni od deklet. nekateri so povrh vsega še dobri lažnivci in s svojim načinom govora in prepričevanja prepričujejo druge, da jim slepo verjamejo.
In kje si dobila podatek, da so fantje bolj naivni od deklet?
prosim da bereš in hkrati dojemaš kaj sem napisala ----> napisala sem: men se zdi...torej je to samo moje mnenje, če imaš pa ti drugačno pa tudi prav.nihče se ne bo pritoževal
