micamaca napisal/-a:Smreka napisal/-a:a lahk mal opišeš, kako je vama to ratal... k samo to, da se par dni ne vidva pr naju ne pomaga
... glih tko se zadnje cajte spičva za vsako malenkost, ker opažam, da mava oba že ful nizek rang tolerance... in je treba samo kakšno malenkost, pa se že dereva en na druzga (no v bistvu se bl derem jst, od njega pa letijo razne kletvice)...
tole kar opisuješ se je dogajal točno tud nama. Za vsako bedarijo sva se spičla, vse je blo narobe, sam iskala sva, da se bova lahko kregala a težila. In tud on je potem začel klet, žalit itd... Ma kaj pa vem, zakaj je do tega prihajalo. Problem je bil seveda v obeh, ker sva se vrtela v začaranem krogu. Jaz sem rešila zadevo tako, da sem se slilila počutit pozitivno (sliši se čudno, ampak včasih se moraš nekaj prislit da ti pride v pozavest), da sem mu nehala težit, da sem mu večkrat povedala kaj lepega. Npr. kar tako, za brezveze sms, da ga imam rada, da mi je fajn z njim, tudi če je on kdaj popizdil sem mu na lep način rekla, da to ni način, nisem se drla nazaj...
Glej, mislim da lahko veliko narediš že s tem, da se začneš obnašat pozitivno, da mogoče kdaj preslišiš kakšno grdo besedo in reagiraš nazaj čisto prijazno. Na tak način bo dojel, da ni lepo, kar dela. Moj se je recimo totalno zamislil, ko je ugotovil, kako brez problema jaz naredim uslugo zanj, on je imel pa probleme. Pa se ni to spremenilo tako, da sem mu težila, zakaj pa je njemu težko usluge delat meni, ampak tako, da sem enostavno, ko sem nekaj rabila, poklicala koga drugega in mu jasno povedala, da njegovih uslug na tak način ne rabim. No in sedaj se sam javlja, če mi lahko pomaga
Skratka če povzamem - bodi pozitivna, naj te ne zavede njegova slaba volja, reagiraj prijazno, boš videla, sčasoma mu bo hudo, če bo nesramen...
Kar se pa tiče zamujanja - eh, to pa predlagam da se sprijaznite in vzamete v zakup
Zelo malo je fantov, ki bi dejansko upoštevali neko uro - meni recimo strokrat reče grem ven ze eno uro, pride pa čez 3. Ampak brezveze...Sploh se mi ne da več obremenjevat s tem...
, pa mu nism mogla dopovedat da se gre sam za njegov odnos in kk se naj potem zanesem nanj če že pri takih stvareh pogori....pa se ni dalo nič zmenit....kriva sem bla js za vse, ker spet kao delam prepir, na koncu je pa še sam zaloputno mi vrata pred nosom, se obleku in šrajal nad mano čež če sm zdej dosegla svoje pa če sm srečna da je zdej on živčen( men je pa pri vsem tem sploh ne blo težko po njegovem) in je reku da gre ven da se pomiri in ga ni bilo do neki čez polnoč...okrog enajstih sem ga poklicala (ker se itaq ni javu, pa vem da bi blo boljš da ga neb, sam mi je blo tolk težko pa sem se hotla pogovorit) pa je reku da ne ve kdaj pride da bo že prišu, pol sem se pa zlomla in sem se začela ful jokat pa sem mu rekla če uživa v tem da me vedno znova prizadane, pa kaj se gre, da sma itaq čist na podnu on pa gre za 7 ur v gostilno, js se pa doma sekiram, namest da bi se pogovorla.....potem je sicer prišel čez pol urce, js sm pa tk že v postelji bla, ker mi je blo slabo od živceh, tresla sem se, glava me je bolela, čist sem bla na koncu, totalno izmučena, in pol ko je prišel do mene in rekel kaj se imava za pogovorit( ker po njegovem je pač to normalno obnašanje očitno po novem) so mi sam solze začele tečt, sposobna nism bla nič več rečt, edin kar sem mu rekla je blo to da me je spravil na konc tako psihično kot fizično in da naj me prosim pusti pri miru, me je pa sam gledal pa vprašu kk to mislim....pa sem rekla (čeprav še zdej ne morm verjet) da me je spravu tako daleč da trenutno do njega čutim samo mrz, da ga mrzim, pa se je sam sesedu na posteljo,reku ni nič, js sem se pa stran obrnala in poskušala zaspat...ulegu se je zravn mene čist blizu vrndar se me ni upal dotaknit..in sva zaspala... dans zjutraj se je pa obnašal kot da ni nič oz on mene ignorira... naj povem da zadnji teden pred včerajšnjim dogodkom sma se mela pa noro fajn, tolk se je popravu da sem res dobila upanje da se bo zadeva poštimala, pa tud js sem se maksimalno potrudila...ampak po včerajšnjem dnevu ...resno dvomim v vse... je pa še neki js grem julija za dva meseca delat v avstrijo in me je prav strah kaj se bo zgodilo v tistem času ko me ne bo...res več ne vem ...
pa bi še zmeri na nek način rada da se poštima, sam tk kot je zdej js ne morm več..... sama seb grem že na živce ko tolk jamram...upam da vam nism preveč zabluzla, sej mi je čist jasno da nism edina s takimi problemi.... sam naj se javi če je katera v podobni situaciji kot js...
