ej nincy a si ti na tabletkah odkar si skoz mal sitna? k lahk, da so tabletke krive.
purple, men se ne zdi nič narobe, če se malo ponižaš. Po mojem mnenju nima ponos v zvezi nič za delat, seveda, če je ljubezen obojestranska. Pol je pa itak samoumevno, da se "poniža" enkrat en, drugič drugi.
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
Zvoncica napisal/-a:ej nincy a si ti na tabletkah odkar si skoz mal sitna? k lahk, da so tabletke krive.
purple, men se ne zdi nič narobe, če se malo ponižaš. Po mojem mnenju nima ponos v zvezi nič za delat, seveda, če je ljubezen obojestranska. Pol je pa itak samoumevno, da se "poniža" enkrat en, drugič drugi.
jaaaaaaaa...zejle bo kmalu 1 mesec odkar jih jemlem 
da bi bil to lahko vzrok?možno ja,ker tak divjak prej res nisem bila!najprej imej sebe rad in potem te bodo imeli tudi drugi
Midva sva tud že dobra tri leta pa pol skp, pa se še nisva uno orng skregala, al pa da bi zmerjala en druzga...no way.
In tud vem (iz izkušenj s tem bivšim), da ko enkrat pride tolk daleč, da je težko kar kol popravt, ker izrečenih besed ne morš kr tko pozabt in it čez vse to, k da neb blo nč. Sj sva si midva z bivšim tud stokrat oblubla "zdj pa res ne bom več" in sva zdržala par dni, pol je blo pa vse po starem.
Ne vem no...jst sm si uglavnem oblubla, nikol več kj tazga!
In tud vem (iz izkušenj s tem bivšim), da ko enkrat pride tolk daleč, da je težko kar kol popravt, ker izrečenih besed ne morš kr tko pozabt in it čez vse to, k da neb blo nč. Sj sva si midva z bivšim tud stokrat oblubla "zdj pa res ne bom več" in sva zdržala par dni, pol je blo pa vse po starem.
Ne vem no...jst sm si uglavnem oblubla, nikol več kj tazga!
no pr nama je pa tko že od začetka..sm že napisala v eni od tem, da mava ful tak odnos ki dopušča marsikaj..zmerljivke, kot so prasec, prasica, krava, naju ne ganejo dokler niso mišljene resno resno..in če en rigne recimo, mu drug reče prasec in potem se obadva hihitava...pa ni res da se ne spoštujeva..sam tko sva navajena..tud najina družba že od prej je bla bolj na tako sceno, da smo se recimo kolegice klicale med sabo avša, kurba...in njegovi kolegi so mel tud ene zlo čudne...tko da to ni znak nespoštovanja, ampak znak odprtega odnosa..zarad teh besed ni blo nikol zamerljiosti, še če sva bla skregana sva se kdaj prov nakonc znala nasmejat raznim novim idejam ki so hodile iz najinih ust...
tepeva se pa v šali, čeprov kdaj nanese na ponesreč in ta šala boli
zadnjič ko sm ga pa jst udarla, sm ga pa čist mal in pol je on zamahnu ker je mislu da bom pač odskočila, ubistvu pa jst sploh nism registrerala da me bo nazaj in sm prepozn odskočila...
dons je blo uredu..sicer se je še čutilanapeost, ampak mislm d abo kul...sam odnos morva mal spremenit pa komunicirat o problemih mal več...pa jst ne smem bit vzkipljiva več tolk, ker mi je že dons mami rekla da sm nemogoča ratala...kuhc, šiht me je zjebu
punce hvala za nasvete, jih bom vzela v zakup...
tepeva se pa v šali, čeprov kdaj nanese na ponesreč in ta šala boli
zadnjič ko sm ga pa jst udarla, sm ga pa čist mal in pol je on zamahnu ker je mislu da bom pač odskočila, ubistvu pa jst sploh nism registrerala da me bo nazaj in sm prepozn odskočila...
dons je blo uredu..sicer se je še čutilanapeost, ampak mislm d abo kul...sam odnos morva mal spremenit pa komunicirat o problemih mal več...pa jst ne smem bit vzkipljiva več tolk, ker mi je že dons mami rekla da sm nemogoča ratala...kuhc, šiht me je zjebu
punce hvala za nasvete, jih bom vzela v zakup...
Okrogla:) napisal/-a:Boris: tudi humani razhod more bolet, ker to je dokaz, da je dejansko vse skupaj bilo nekaj, nekaj resničnega, nekaj vrednega...
Jeza,sovraštvo tut to so faze prebolevanja človeka, ki si ga imel ali ga imaš rad...takrat pride do žaljivk,prepirov,...(nehuman razhod?!...nekak ne vem kaj si mislil pod tem izrazom)
potem ša še...navezanost ....velikokrat glavni problem...različni smo...nekateri se prej navežejo, drugi potrebujejo več časa...posledično je pogosto odvisen tudi čas prebolevanja...težko je živeti naprej, brez osebe, ki je bila toliko časa pomemben lik v tvojem življenju...
human -a -o prid. (a)
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški
Jeza, sovraštvo, žaljivke, prepiri, poželjivost, sebičnost, slabi egoizem so vse negativne lastnosti človeka. To niso faze prebolevanja človeka, ki ga imaš rad, ampak faze, v katerih tvoj ego poskuša dosečti nedosegljivo. Ko se tvoj ego sooči z resnico, vse te faze uplahnijo.
Prijateljski odnosi zato vedno pomagajo. Prijateljstvo nikoli ne podaljša trpljenja ali prebolevanja. Podaljšuje ga samo ignoranca in druge nekonstruktivne energije. Človeka, ki ga imaš rad, boš podprl v tistem, kar dela. Če te fant nima toliko rad, da bi s teboj delil večja čustva, potem lahko ostane tvoj manjši prijatelj.
prijatelj -a m (a)
1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja
egoizem -zma m (i) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost
Da, v neki filozofiji smo vsi ljudje egoistični. Problem je le v tem, da je je egoizem, ki drugemu ne dopušča enakopravnega življenja, škodljiv in negativen, med tem ko je egoizem, ki je zgolj potreben za preživetje, nekaj normalnega. Npr. sloga je konstruktivna in čista, medtem ko je ljubezensko rivalstvo velik nesmisel, ker škodi.
Da bi našel človeka, ki bi nas osrečil, ne rabiš biti negativno egoističen. Ljubezen bo združila dva, ki si tega želita. Želja mora priti iz obeh straneh.
Tudi če na svetu ne bi bilo nobenega ljubezenskega rivalstva, bi ljubezen še vedno združevala ljudi s podobnimi željami v partnerski odnos. Te želje niso vedno zavestne... lahko gre za močne podzavestne želje našega prvobitnega jaza.
Če izgubiš partnerja, lahko najdeš kadar si zaželiš koga drugega. Zaradi tega pa še ne rabiš prenehati s prijateljstvom s prejšnjim partnerjem.
Ja, to, da ti stre srce, ko ti nekdo vzame sanje in upanje, povsem drži. Samo v deželi ljubezni do tega ne pride. Tam živiš razigranost, veselje do življenja, srečo, znanost,... Ne, to ni pravljica. To bo resnica. Ponekod je že, drugje pa še bo. Hehe... pišem že kot kak zdravilec
))Citiram Igorja Konenenkota:
Z močjo naših pozitivnih misli, z našimi molitvami in meditacijami lahko spodbudimo ljudi, da odprejo srca in postanejo bolj zaupljivi, bolj strpni, bolj pogumni biti iskren, bolj ljubeči in sočutni do vseh živih bitij ter bolj ponižni do narave in stvarstva.
Zvoncica napisal/-a:Boris napisal/-a:Če smo egoistični, bomo trpeli zaradi tega, ker hočemo to osebo nazaj, ker jo pogrešamo.
To je res, ampak sama ne bi uporabila izraza egoistični. Čeprav... če zase hočem le najboljše, sem egoistična? Mogoče.
Morda moram malo bolj natančno povedati.
Človek ne bo trpel zaradi tega, ker nekoga pogreša, ampak zaradi tega, ker ne more dosečti nekega cilja oziroma ker se njegove želje ne uresničujejo, ko čuti, da se mu godi krivica. Če pustiš nekomu prosto pot in če ostaneš z njim prijatelj, se morajo tvoje želje spremeniti z ravnodušnostjo.
Beseda pogrešati ima namreč več pomenov. Nekoga pogrešaš, če čutiš manjkanje česa. Zaradi tega pa še ne rabiš trpeti. Trpiš če si čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja česa oz. koga. Zato pravim, da humani razhodi z zrelimi osebami ne bi smeli boleti, saj se bi prijateljstvo ohranilo, tako da ne bi izgubili razen večje naklonjenosti bivšega partnerja ničesar. To naklonjenost pa bi dobili od koga drugega.
Seveda pa so kratkotrajne žalosti samoumevne, če nas kdo zapusti, ker moramo najti zamenjavo za nekaj, kar smo imeli. Tako kot so prve dni živčni verjetno vsi, ki se odločijo, da bodo prenehali kaditi ali pa se drogirati, ipd. Tudi čustvena navezanost na nekoga je lahko droga, če nas upravlja čustvo namesto mi njega. Meni npr. nagaja neko čustvo, ki drugim ne dela neposredne škode, ampak jo meni samemu. In to čustvo je...
Boris napisal/-a: human -a -o prid. (a)
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški
Jeza, sovraštvo, žaljivke, prepiri, poželjivost, sebičnost, slabi egoizem so vse negativne lastnosti človeka. To niso faze prebolevanja človeka, ki ga imaš rad, ampak faze, v katerih tvoj ego poskuša dosečti nedosegljivo. Ko se tvoj ego sooči z resnico, vse te faze uplahnijo.
Boris, jeza je v tistem trenutku »zdravilna«. Jeza in sovraštvo sta definitivno faze prebolevanja. Jeza je normalna lastnost človeka. In koristna tako psihološko kot biološko. Doseganje nedosegljivega? Jeza, sovraštvo in posledično žaljivke so v večini primerov prisotne iz obeh straneh…tako od zapuščenega tako kot od tistega ki je zapustil recimo…In kaj poskuša ego slednjega doseči? Nedosegljivo? A to da se »reši« človeka? In s kako resnico se pol sprijazni?
Boris napisal/-a: Prijateljski odnosi zato vedno pomagajo. Prijateljstvo nikoli ne podaljša trpljenja ali prebolevanja. Podaljšuje ga samo ignoranca in druge nekonstruktivne energije. Človeka, ki ga imaš rad, boš podprl v tistem, kar dela. Če te fant nima toliko rad, da bi s teboj delil večja čustva, potem lahko ostane tvoj manjši prijatelj.
Prijateljstvo podaljšuje trpljenje. Če so samo na eni strani prisotna čustva. Tudi t.i. manjši prijatelj. Človeka sta si takrat preveč povezana. In si vrjetno že na splošno ful zaupata, kar pomeni da oseba, ki je zapustila, ne more skrivat čustev, kar pa lahko zapuščeno dušo zelo boli. Sicer pa kako naj človeka prebolimo, če smo z njim v konstantnem stiku, skoraj istim kot je bil prej ko je bila še veza? Preveč vprašanj se odpira, preveč želj imamo, ki niso uresničljive, preveč je upanja ,… Če so čustva v igri na eni strani NIKAKOR ni dobro biti še naprej prijatelj, ker se trpljenje DEFINITIVNO podaljša.
Boris napisal/-a: prijatelj -a m (a)
1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja
egoizem -zma m (i) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost
Da, v neki filozofiji smo vsi ljudje egoistični. Problem je le v tem, da je je egoizem, ki drugemu ne dopušča enakopravnega življenja, škodljiv in negativen, med tem ko je egoizem, ki je zgolj potreben za preživetje, nekaj normalnega. Npr. sloga je konstruktivna in čista, medtem ko je ljubezensko rivalstvo velik nesmisel, ker škodi.
Ljubezensko rivalstvo je zate morda velik nesmisel, vendar je zelo resnično in pogosto in nikakor ne škodi. Ljubezensko rivalstvo daje velikokrat smisel ljubezni. Če ni rivalstva potem ni nobenega truda vloženega, kar pomeni dosti zanič odnose…
Boris napisal/-a: Da bi našel človeka, ki bi nas osrečil, ne rabiš biti negativno egoističen. Ljubezen bo združila dva, ki si tega želita. Želja mora priti iz obeh straneh.
Hah, negativen egoizem v ljubezni večinoma sploh ni prisoten, sej ljudje, ki egoistično želimo osebo, katero imamo radi (nam je všeč pa to), vrjamemo, da tej osebi lahko damo največ, veliko več kot kdorkoli drug… Ljubezn večkrat ne pride takoj in največkrat je ni iz obeh strani istočasno…Kaj pa če damo nekomu priložnost, ne da bi nam bil ne vem kako ušeč? Rečemo: »jah morda pa bo kej« ….in če ne bi blo egoizma iz druge strani potem se te priložnosti sploh ne bi zgodile…
Boris napisal/-a: Tudi če na svetu ne bi bilo nobenega ljubezenskega rivalstva, bi ljubezen še vedno združevala ljudi s podobnimi željami v partnerski odnos. Te želje niso vedno zavestne... lahko gre za močne podzavestne želje našega prvobitnega jaza.
Če ne bi bilo rivalstva, pol bi ljudje kot lipovi bogovi čakali in upali, da bo prišel nekdo, ki nam bo všeč in mi bomo živeli srečno do konca svojih dni….rivalstvo je dobra stvar na vseh področjih življenja…tako tudi v ljubezni…ko gre seveda za meje normale
Boris napisal/-a: Če izgubiš partnerja, lahko najdeš kadar si zaželiš koga drugega. Zaradi tega pa še ne rabiš prenehati s prijateljstvom s prejšnjim partnerjem.
Poudarjam, da si lahko prijatelj, če nimaš čustev do bivšega partnerja in če jih on nima do tebe več… Drugač pa če smo lih natančni, si ne morš kr tako najti kadar si zaželiš drugega partnerja
Boris napisal/-a: Ja, to, da ti stre srce, ko ti nekdo vzame sanje in upanje, povsem drži. Samo v deželi ljubezni do tega ne pride. Tam živiš razigranost, veselje do življenja, srečo, znanost,... Ne, to ni pravljica. To bo resnica. Ponekod je že, drugje pa še bo
Seveda se to lahko zgodi tudi v ljubezni! Dežela ljubezni je sestavljena poleg sreče, veselja in drugih pozitivnih strani tudi z negativnimi…jeza,žalost, bolečina, … Kar pa daje smisel življenju in ljubezni nasploh.
