Dvomi glede obstoja Boga

[Michael]

# "Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?"

Nič. Sam obstoj Boga (ali višje inteligence) ne more nikakor vplivati na to, da človek potem možnost, da Bog je, izrabi (tudi v smislu religije).
Meni je super, če Bog obstaja.


# "Katera je tista lastnost, ki enostavno nima smisla?"

Lastnost Boga? Če obstaja, ima vsaka njegova lastnost (če bi se ga dalo npr. opisovati na tak način) smisel, vsaj zame. So pa take določene lastnosti, ki so jih Bogu pripisale različne religije (velikokrat zaradi lažje manipulacije z ljudmi in potrebe po moči, kjer se da Boga dobro izrabiti). Pa še te imajo smisel za tiste, ki so jih ustvarili. (Smešno, da kdaj tudi za tiste, ki so "maltretirani" - tudi odpustki po svoje niso bili tako slabi, kot se jih skuša prikazati.)


# "Kaj je tisto nepremostljivo vprašanje, katere odgovor bi lahko spremenil mišljenje v možnost obstoja Boga?"

Meni je logično dejstvo, da neka inteligenca, ki je višja od človeške, obstaja. Moj Bog obstaja tako v meni, kot izven mene, povsod. Pa to ni krščanski Bog, ni Bog kakšne druge vere, ni Narava, ni Vesolje. Upam, da ohranim tako razmišljanje. In ni izgovor za moja dejanja. Tudi odgovornosti ne prelagam nanj.

Ps. Pri meni obstoj Boga ne omejuje možnosti, da kreiram svoje življenje.

Ti si pa tole tko lepo napisala, da te lahko samo se citiram

[Noelia]

Noelia mislim, da si preveč obremenjena z idejo o krščanskem bogu (oz. katerem koli) kot učijo pri verouku. Po mojem mnenju je cerkev morala dat neko idejo "starčka, ki nas opazuje" zato, da so se ljudi zaradi strahu pred njim vračali v cerkev. Jemlji boga kot temeljno energijo. Ki nas je ustvarila in je zaradi nje prišlo recimo do velikega poka (ali v karkoli verjemeš) in da je nastalo vesolje in tudi zemlja na kateri živiš. Možnost oz. verjetnost, da bi zemlja nastala naključno se mi žal zdi premajhna. In ja verjamem, da se bom po smrti vrnila k Bogu in verjamem tudi, da bom segnila v zemlji in da ni posmrtnega življenja, ker zame je Bog vse kar me obdaja, torej osnovna energija.

Mislim,da je full lažje razumet Boga (al karkoli ga imenuješ), če pomisliš tudi iz okvirov religije kot take.

Če si prebrala moj post si lahko opazila, da govorim o obeh variantah. Ne verjamem ne v eno, ne v drugo. Če kaj obstaja bomo to dokazali, do takrat se s tem ne obremenjujem.

Človek je še mlad in pripisuje navadnim naključjem poseben pomen.

V resnici so enako butasti, kot ostali verniki. Ubistvu se bolj, verovanje v razne "energije" je bolj butasto od monoteizma.

Zato ker? Poganstvo je starejše od krščanstva in vsi si zaslužijo enako spoštovanje- ne glede na to v kaj verujejo. Kakšna vera pa naj bi bilo vedeževanje?

[Sp3lca]

Ti ljudje se slepijo, da so napredni, ker verjamejo v to namesto v klasicno religijo. V resnici so enako butasti, kot ostali verniki. Ubistvu se bolj, verovanje v razne "energije" je bolj butasto od monoteizma.

Ne, popolnoma racionalno pa je, da veliki pok in nastanek sveta pripišemo naključju?

[Sp3lca]

Če kaj obstaja bomo to dokazali, do takrat se s tem ne obremenjujem.

Kako bomo dokazali, da nekaj obstaja (oz. ne obstaja)?

[Shannon]

Dokazovanje boga je problem vernikov, ne ateistov.

[Noelia]

Kako bomo dokazali, da nekaj obstaja (oz. ne obstaja)?

Tako kot dokažemo vsako stvar, seveda ne še danes.

Ne, popolnoma racionalno pa je, da veliki pok in nastanek sveta pripišemo naključju?

Samo zato, ker nečesa ne razummo tega ne moremo kar pripisati bogu in nadnaravnim silam. Tako so pravzaprav nastale religije- ko si niso znali razložiti naravnih pojavov.

[Mahagonij]

Ti ljudje se slepijo, da so napredni, ker verjamejo v to namesto v klasicno religijo. V resnici so enako butasti, kot ostali verniki. Ubistvu se bolj, verovanje v razne "energije" je bolj butasto od monoteizma.

Ne, popolnoma racionalno pa je, da veliki pok in nastanek sveta pripišemo naključju?

Seveda. Oziroma zgodilo se je ko se je. Neracionalno je pripisovat nek namen in "guiding hand" celotni zadevi.

Ce bi se veliki pok zgodil ob drugem casu in bi se zivljenje razvilo na drugem svetu, se ne bi mogli sprasevat o tem, ker nas ne bi blo. Bi pa blesavi filozofi na nekem drugem planetu govorili "gotovo ni nakljucje, da je ravno na tem planetu se razvilo inteligentno zivljenje".

To je isto, kot ljudje, ki igrajo loterijo in potem en zadane sedmico v pet miljonov proti ena moznosti in si misli "gotovo ni nakljucje da sm med vsemi slovenci ravno jaz zadel, to je bozja roka/usoda/jahve/whatever". Itak da je nakljucje, bedak! Ce ne bi zmagal bi pa nek drug bumbar tko razmisljal.

Vedno lahko gledamo na stvari, ki so se ze zgodile, in za dogodke, ki so nakljucni trdimo, da ni nakljucje, da se je ravno takrat to zgodilo.
Tako razmisljanje je zgreseno, se ga pa ljudje dosti posluzujejo. In manjse kot so moznosti dogodka, bolj so prepricani, da ni nakljucje. WRONG!

V vesolju je miljarde plantov z nakljucnimi konfiguracijami(masa, sestava, oddaljenost od zvezde, sateliti, ...). In vsak je dobil listek za vesoljno loterijo, na katerem se bo razvilo inteligentno zivljenje. Po nakljucju ima zemlja ravno prave parametre in je zadela. Zdaj si pa mislimo, da smo blazno pomembni v vesolju pa da smo "bozji" planet.
Glede na to, da je zmaga na tej "vesoljni" loteriji predpogoj za obstoj nas, nismo v prav nobeni poziciji, da bi sodili o nakljucnosti ali nenakljucnosti le-te.

Zatorej se nastanek sveta pripisuje nakljucju, razen ce pride kako konkretno pojasnilo zakaj ne bi blo nakljucno. "zihr se nam ni to usral" pac to ni.

[Sp3lca]

Tudi argument v stilu "zihar se nam je to usral" ni ravno super- ti ne moreš vedet, da imaš prav in tudi jaz ne morem biti prepričana, da se motim. In točno teli kot jih ti poimenuješ blesavi filozofi imajo zate super odogovor "kaos je le red, ki ga ne razumeš" (kako veš, da so masa in konfiguracije planetov spet naključje?). Sej jst ne trdim, da je nad nami višja inteligenca, bič božji-ampak, ker vemo, da Nekaj ne more nastati iz nič se pač upravičeno sprašujem zakaj in od česa je prišlo sploh do velikega poka-če predvidevamo,da pred velikim pokom ni bilo nič (oz. vsaj ne prostora in časa..)-kaj je torej bilo.
Aja in Noelija, jst vsega tega gotovo ne pripisujem krščanskemu bogu ali kateremu koli že (in ne mislim, da je super stvarik ustvaril svet). Mislim pa, da se imam pravico oz. da je celo moja dolžnost se spraševati-kaj pa če-

[Tysia]

Dolocen(precej velik) procent populacije rabi verjet v nekaj visjega, da nekaj misticnega obstaja. Tko je in tko vedno bo. Samo, da se v zadnjem casu opusca klasicna religija s figuro vsemogocnega boga, predvsem zato, ker je biblija naravnost smesna. Klasicne religije nadomesca verovanje v razne "energije", vedezevanje, reinkarnacijo in podobne kozlarije. Ti ljudje se slepijo, da so napredni, ker verjamejo v to namesto v klasicno religijo. V resnici so enako butasti, kot ostali verniki. Ubistvu se bolj, verovanje v razne "energije" je bolj butasto od monoteizma.

S tem, da sta si klasična religija in verovanje v "razne energije" zelo podobni (oz. obstajata zaradi istega vzroka verjetno) se strinjam. Glede naprednosti pa...saj se povsod najde podobne kalibre, tudi v znanosti. Ljudje "scientific proved" se tudi imajo za napredne, saj niso tako "butasti", da bi verjeli nepreverjenim stvarem. Redkim pa pade na misel, da je tudi slepo sledenje znanosti lahko pokazatelj vernika - v znanost.

Kaj je res in kaj ni, je verjetno eno izmed najtežjih vprašanj. Mahagonij, niso vsi verniki butasti. Če veruješ v obstoj nekaj, kar ni dokazano, da je še ne pomeni, da si zaslepljen, ipd. In če ne veruješ, še vedno ne pomeni, da ne obstaja.

Kaj pa če bi se zadeve združile?* Vera v nekaj več in prevzem odgovornosti za lastna dejanja.

[black_bird]

Verjamem v Boga, v Cerkev(kot ustanovo, ki se okorišča na račun folka) pa ne

[~NIA~]

[/i]

[kr.ena]

Lepa zgodbica. Seveda pa ne dokazuje ničesar.

[Noelia]

Zgodbico je napisal nekdo, ke se je že rodil in pozna odgovore na njuna vprašanja. Ona dva lahko le ugibata o tem kaj se zgodi po rojstvu in o hranjenju skozi usta, mami in podobnem ne moreta nič vedet.

Zato pa jaz verjamem v kar vidim in se ne odločim, da bom verjela v nekaj samo zato, ker mi je to všeč. Čisto mogoče je, da obstaja življenje po smrti in bi bila tudi zelo vesela, če obstaja, a to bom zvedela ob svojem času. Če obstaja bog tudi ni moj problem. Religije si je izmislil človek in bog ne zahteva od nas tistega kar so si izmislili.

[Michael]

Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
- A verjameš v življenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
- To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
- Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.
- To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
- Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
- No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
- MAMA? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
- Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
- Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
- Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.



Kako isti smo tudi zdaj ... in nekateri ne verjamejo, drugi pa....

A sem lahko jaz ATA?

[g00fy_qa]

Religije si je izmislil človek in bog ne zahteva od nas tistega kar so si izmislili.

Ta del mi je res všeč in tudi sama tako mislim. Bog, če obstaja, od nas ne zahteva trpljenja, odpovedovanja, slepega sledenja... Če bi že karkoli pričakoval, bi to verjetno bil naš razvoj in polno življenje, saj smo navsezadnje na tem planetu zato, da živimo zdaj in ne da celo življenje čakamo kaj bo, ko bomo umrli.