Mogoče se je zaklenila in kasneje zbrisala zaradi prevročih debat. 
Same družboslovke ...
Tud jst se spomnim te teme, mogoče je bila celo ta, spomnim se tega ubermenscha, so ga vsi napadal kok je proti tehnikom, se je pa na koncu izkazal, da je gradbenik. Pa očitno so nekateri posti zbrisani, sodeč po zadnjem metronovem, kjer je reku, naj gala še enkrat vdihne, o gali pa ne duha in sluha. 
*purple* napisal/-a:sicer pa ko je ena rekla, da je kemija potrebna.Jst nevem če sem kdaj rabla uporabt do zdej mole, ione in nevemkaj use.
No, ravno to je problem izobraževanja. Da ne pokažejo snovi, katere se učimo, tudi v vsakdanjem življenju in ljudje potem verjamejo, da je snov brezvezna. Ker vse, kar se naučiš v srednji šoli, je uporabno, če le znaš to znanje izkoristit.
*purple* napisal/-a:Recimo ne v osnovni ne v srednji šoli nismo omenjali ne vulkanov, ne potresov ne nič.
Kolikor se jaz spomnem, se to učiš že v osnovni šoli. Ter nato nadaljuješ v srednji.
*purple* napisal/-a:Šola je itak nekako poznana kot neka muka, ki se pač nekako mora.In tko kot je goofy rekla, večalimanj se zapravlja čas
Okej, s tem se pa enostavno ne morem strinjati. Čeprav se mi velikokrat ni dalo ustat zjutri (to se mi še zdej ne da
), vem, da nisem zapravljala časa v srednji šoli, ker sem se veliko naučila. Tudi pri tistih predmetih, ki jih nisem marala. In resnično ne razumem, kako lahko pridobivanju znanja (ki je uporabno, le malce moraš odpreti oči) rečete zapravljanja časa. Noben spremenjen sistem v šolah ne bo pomagal, če bojo dijaki še vedno mislili, da je šola muka, da se učiš brezvezne in neuporabne stvari, da zapravljajo čas.
Kar se pa tiče same zanimivosti predmetov, bi lahko marsikateri predmet bolj približali dijakom z bolj zanimivo vsebino, s tem se strinjam. Ne pravim, da zdaj ni tako, je, ampak se pojavlja precej poredko.
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
kr.ena napisal/-a:Enkrat je že bila tema, kjer je letelo perje med naravoslovci in družboslovci ... pa je zdaj nikakor ne najdem.
mkislm da so jo zaklenil ja.,..
freaky napisal/-a:No, ravno to je problem izobraževanja. Da ne pokažejo snovi, katere se učimo, tudi v vsakdanjem življenju in ljudje potem verjamejo, da je snov brezvezna. Ker vse, kar se naučiš v srednji šoli, je uporabno, če le znaš to znanje izkoristit.
ja sej, se strinjam..Ne rečem, da kemije ne rabimo, seveda jo rabimo, ampak rabimo bolj splošno oziroma tisto, ki jo bomo na splošno usi uporabljali,ne samo tisti ki bodo šli naprej kemijo študirat.
recimo ok, en tak primer, ampak useeno...promili alkohola, preračunavanje..Usak dan se s tem srečujemo pa o tem ne vemo praktično nič.Iz osnovne šole, tam smo mel neki alkohola in etanola, se pa verjetno spomino bolj malo..
Kolikor se jaz spomnem, se to učiš že v osnovni šoli. Ter nato nadaljuješ v srednji.
v sonovni šoli smo omenili samo potrese in to le takrat ko se je zgodil tist v posočju 98 leta...To je bilo pa use..Jst sm nardila referat, rekl smo dve tri o tem, imeli potresno vajo in to je blo to..Nč, zakaj, kako, ....
In tega manjka...O vulkanih pa sploh nismo nč govorili.
Okej, s tem se pa enostavno ne morem strinjati. Čeprav se mi velikokrat ni dalo ustat zjutri (to se mi še zdej ne da ), vem, da nisem zapravljala časa v srednji šoli, ker sem se veliko naučila. Tudi pri tistih predmetih, ki jih nisem marala. In resnično ne razumem, kako lahko pridobivanju znanja (ki je uporabno, le malce moraš odpreti oči) rečete zapravljanja časa. Noben spremenjen sistem v šolah ne bo pomagal, če bojo dijaki še vedno mislili, da je šola muka, da se učiš brezvezne in neuporabne stvari, da zapravljajo čas.
sej nism mislna, tko grobo.ampak nasplošno.Če pogledam mal je blo jasno, da če smo mel nesposobnega profesorja brez smisla za razlago in brez avtoritete, se je delalo marsikaj drugega kot psolušalo.Niso nam pripravili zanimivega "predavanja", razlage so bile zelo pomanjkljive in nas stvar enostavno ni zanimala.najbolj zanimivo je bilo ko smo meli pri psihologiji eno prfokso, ki je praktično skos razlagala sama sebi in je bla res slabš kot nč.Ko se je zamenjala z eno, katera je učila na podlagi realnih primerou, različnih medsebojnih psiholoških iger, razlaga je bila fenomenalna in podkrepljena z realnostjo...In smo usi poslušali.prej je bilo pa res zapravljanje časa.
jst če sama po sebi pogledam, nikoli nisem marala slovenščine..ampak ko sm dobila pravo prfokso na frizerski mi je ratala tko zanimiva da ne moreš verjet.pa nč nism pozabla od takrat.
Nevem, useeno sem za mal bolj kreativne srednje šole z možnostjo izbire.in verjamem, da bi blo petkrat boljš kot je zdaj in petkrat več učencev z boljšimi ocenami in manj učencev, ki bi jim bilo šolanje muka.
*purple* napisal/-a:Usak dan se s tem srečujemo pa o tem ne vemo praktično nič.Iz osnovne šole, tam smo mel neki alkohola in etanola, se pa verjetno spomino bolj malo..
Ja, jaz pravim, da bi ta problem rešili z več praktičnega dela. Sama zahtevnost in obseg bi ostalo isto, samo da bi se več teorije naučili iz prakse, ne pa samo iz učbenikov.
*purple* napisal/-a:In tega manjka...O vulkanih pa sploh nismo nč govorili.
Za osnovno šolo se sicer ne spomnem, kaj točno smo delali, ampak vem, da smo v srednji pri geografiji dokaj podrobno povedali, zakaj in kako nastanejo potresi in vulkani.
*purple* napisal/-a:Nevem, useeno sem za mal bolj kreativne srednje šole z možnostjo izbire.
Tako kot je rekla g00fy_qa, izbirni predmeti bi povzročili, da bi se splošno znanje zelo zmanjšalo, ker bi se že v srednji šoli začeli precej omejevati samo na eno stroko. Po eni strani je to dobro, ker bi dijaki prišli na določen faks z večjim znanjem o snovi, ki jo potrebujejo za faks. Po drugi strani pa bi jim omejili znanje drugih predmetov, ki jih sicer pri samem delu ne bodo potrebovali, bi jim pa na splošno koristilo v življenju.
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
*purple* napisal/-a:Je pa tud to moj fotr skos govoru, da šola premal uči o zadevah, ki so realne ki so pristne in nam še nerazumljive.Recimo ne v osnovni ne v srednji šoli nismo omenjali ne vulkanov, ne potresov ne nič.In glede na to da je to ena splošna stvar bi nam recimo lahko tudi to predstavili, namesto računanja molov in podobnih za mnoge, brezveznih stvari.
Ne vem na kakšno srednjo šolo si hodila, ampak mi smo se v gimnaziji ogromno naučili o potresih in vulkanih pri geografiji. Vsakič ko smo šli čez npr. določeno celino, smo jih omenili in razložili še enkrat njihovo delovanje.
*purple* napisal/-a:in tud pri samih tujih jezikih bi bilo lahko malo več izbire, ne pa da se sili v nemšino folk, katerega ta jezik sploh ne zanima in potem se neki pifla za brezveze na pamet in tako ali tako ne bo znal nič.
s tem se celo delno strinjam. Je pa res, da se nemščino učimo, ker je nam bližja. Angleščina pa itak najpomembnejši jezik. Se mi pa zdi, da je sedaj veliko večja izbira jezikov- škoda da to ni bilo že prej.
Meni je pa všeč, da smo se v gimnaziji naučili toliko različnih področjih. Pa čeporv nikoli ne bom rabila vedet o ionih/molekulah/itd... je zame to vseeno splošna izobrazba. Mogoče ne tako v podrobnosti, ampak vseeno. Jaz nebi nič dramatično spremenila v gimnaziji. Al je bla pa sam naša tak fejst. Js sm hvaležna šoli za to izobrazbo, ki mi jo je dala. Resda se je muka naučiti nekatere predmete, ampak vse pa ne more jiti zlahka.
Pa še to: kako je fizika/kemija/matematika zanimiva je pa čist odvisno od profesorja. Mene je kemija v osnovni očarala, in čeprov smo imeli v srednji bedno profesorco, sem vseeno z veseljem poslušala.
Tud če ti profesor ne naredi zanimivo, se pa sam potrudiš, pa se sam kaj naučiš doma. Ni zdaj vse njihova naloga.
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
Ja, jaz pravim, da bi ta problem rešili z več praktičnega dela. Sama zahtevnost in obseg bi ostalo isto, samo da bi se več teorije naučili iz prakse, ne pa samo iz učbenikov.
ja sej sej...če pa se že praktično ne da, pa usaj na podlagi neke realnosti, da lahko dejansko kje uporabmo.
Za osnovno šolo se sicer ne spomnem, kaj točno smo delali, ampak vem, da smo v srednji pri geografiji dokaj podrobno povedali, zakaj in kako nastanejo potresi in vulkani.
ja, jst sm bla na srednji, kjer geografije sploh meli nismo
pa tud zdej ko delam, mam vprašalnike in use in ne duha ne sluha o naravnih katastrofah, pa glede na to da je to turistična srednja šola, bi skorejda moglo kej o tem bit.Tako kot je rekla g00fy_qa, izbirni predmeti bi povzročili, da bi se splošno znanje zelo zmanjšalo, ker bi se že v srednji šoli začeli precej omejevati samo na eno stroko. Po eni strani je to dobro, ker bi dijaki prišli na določen faks z večjim znanjem o snovi, ki jo potrebujejo za faks. Po drugi strani pa bi jim omejili znanje drugih predmetov, ki jih sicer pri samem delu ne bodo potrebovali, bi jim pa na splošno koristilo v življenju.
jst pa mislm, da ne.pač uvedeš redni predmetnik, recimo angleščino, slovenščino,matematiko, potem pa 5 ali več izbirnih ki pač bi bili obvezni, ampak lahko izbiraš.
sicer pa tkoaltko ne mormo vedet usega..Če se učimo matematike, pa ne astrologije, bomo matematiko poznali astrologije pa recimo ne.sam imaš useeno možnost, da se učiš nekaj kar te zanima in da potem mal več pač o določeni zadevi veš ki ti je blizu.
In koliko bi imeli potem predmetov? Sej ne bi rekla, če bi bili dijaki res tako obremenjeni, da se res ne bi mogli učit 13 predmetov na leto. Če bi to držalo, potem so izbirni predmeti dobra ideja. Tako se pa obremenjenost v srednji šoli ne more primerjati s faksom in manj predmetov bi povzročilo tudi večjo "lenobo" in nepripravljenost na težavnost faksa.
To je seveda res. Predvidevam pa, da bi več laboratorijskih vaj pri kemiji spobudilo večje zanimanje za njo, kot pa sicer. Ker bi dejansko dijaki dobili vpogled v to stroko, kaj točno se dela, za kaj se uporablja itd. In ne bi prihajalo do raznih mislih, da je nek predmet neuporaben.
Seveda se pa zavedam, da bi še vseeno ostal nek delež dijakov, ki jim predmet ne bi bil zanimiv, všeč (kljub praksi), kar je pa povsem logično, saj ni ravno lahko blestet na vseh področjih (vsaj z mojega vidika, nekaterim to ni problem).
*mala* napisal/-a:Pa še to: kako je fizika/kemija/matematika zanimiva je pa čist odvisno od profesorja.
To je seveda res. Predvidevam pa, da bi več laboratorijskih vaj pri kemiji spobudilo večje zanimanje za njo, kot pa sicer. Ker bi dejansko dijaki dobili vpogled v to stroko, kaj točno se dela, za kaj se uporablja itd. In ne bi prihajalo do raznih mislih, da je nek predmet neuporaben.
Seveda se pa zavedam, da bi še vseeno ostal nek delež dijakov, ki jim predmet ne bi bil zanimiv, všeč (kljub praksi), kar je pa povsem logično, saj ni ravno lahko blestet na vseh področjih (vsaj z mojega vidika, nekaterim to ni problem).
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
Oz. zagotovo vsaj delno. Država je namreč tista, ki razpiše, odobri študijska mesta za fakultete. Če je družboslovcev res tako preveč, bi lahko mirne duše omejila možnost vpisa.classy napisal/-a:Sej so, po 10 manj jih je na smer na FDVju!
Vem, in prav je tako. Lahko bi jih še bolj oklestili.
*mala* napisal/-a:Al pa povečat težavnost, da bi jih manj naredilo
Si na FDVju?
Baje je po tem ko so uvedli bolonjca težje. Je pa vsekakor težje, kot nekateri ljudje očitno mislijo. Pa sploh ne mislim dokazovati zakaj.
Morate upoštevati tudi to, da so vsi oz. vsaj večina študentov na FDVju bivši dijaki s sorazmerno (zelo?) dobrim učnim uspehom, ki pridejo mimo omejitve.
Očitno je že prelahko, da tako velik študentov naredi- no, preveč za našo državo, saj ni služb.
Torej smo na drugih faksih samo tisti, z nedobrim povprečjem?
Se pa ne strinjam da na FDV-ju povprečno študentje z boljšim povprečjem (mogoče edino komunikologija in mednarodni odnosi). Resda lahko podam oceno le na osnovi naše gimnazije, kjer so bivši najboljši dijaki večinoma na medicini, farmaciji, jezikih, itd...
Torej smo na drugih faksih samo tisti, z nedobrim povprečjem?
Se pa ne strinjam da na FDV-ju povprečno študentje z boljšim povprečjem (mogoče edino komunikologija in mednarodni odnosi). Resda lahko podam oceno le na osnovi naše gimnazije, kjer so bivši najboljši dijaki večinoma na medicini, farmaciji, jezikih, itd...
But the most exciting, challenging and significant relationship of all is the one you have with yourself. And if you can find someone to love the you you love, well, that's just fabulous.
freaky napisal/-a:In koliko bi imeli potem predmetov? Sej ne bi rekla, če bi bili dijaki res tako obremenjeni, da se res ne bi mogli učit 13 predmetov na leto. Če bi to držalo, potem so izbirni predmeti dobra ideja. Tako se pa obremenjenost v srednji šoli ne more primerjati s faksom in manj predmetov bi povzročilo tudi večjo "lenobo" in nepripravljenost na težavnost faksa.
jah sej ni treba use predmete potlačt v en letnik...Se jih razporedi v štiri leta ane.Pa sej ni treba niti tolk samih predmetou menjat, ampak vsebine predmetou in več poudarka na realnosti.mislm lej, da se skompenzirat, sigurno.
*mala* napisal/-a:Al pa povečat težavnost, da bi jih manj naredilo
tale je mal nesramna, kakor tudi tista naj omejijo možnost vpisa.
nekako sem takega mnenja, da je sistem ki ga imamo sedaj sicer kompatibilen, ampak samo ker smo ga navajeni.ne zdi se mi pa fer, da nekdo ki si resnično želi študirat medicino, ne pride na ta faks zaradi manjkajoče pol točke in mora it pol rcimo na FDv al pa kam drugam, kar ga tud približno ne zanima.
isto je s srednjimi šolami.Ok, za gimnazije nekak ni važno, ampak da nekdo ne pride na oblikovno, ker ma premalo točk pa je recimo ful velik talent in se more potem šolat za krneki iks, je mal dosadno.Ok, boste rekli več se uči, tralala...Ampak učasih se je res lažje učit nekaj kar te zanima kot nekaj kar te tud mal ne zanima..