kr.ena napisal/-a:Tako lahko tudi celibat prinaša veliko notranjo izpolnitev - nekaterim, ki se zanj prostovoljno odločijo in svoje seksualne želje sublimirajo v umetnost, filozofijo, religijo, meditacijo, ... ne zato, ker bi se jim lastne želje zdele nemoralne, ampak ker se pač tako odločijo.
To verjamem. Ampak moj vtis je, da kadar se večina ljudi pred nečim zapre, tega ne storijo iz plemenite želje po sublimaciji in razvoju drugih aspektov svoje osebnosti, temveč to storijo iz bolj negativnih vzgibov - najpogosteje iz ljubosumja ali strahu.
Ljubosumje, s strahom in sumničavostjo, ki iz njega izvirata, je verjetno eno od najbolj rušilnih čustev, kar jih je. Ta fenomen je pri ljudeh velik vzrok za nesrečo.
Težko me prepričaš, da človek, ki se je lotil svojega ljubosumja in ga tako ali drugače minimiziral, ni opravil napredka.
Seveda se lahko svojega ljubosumja lotiš tudi v monogamiji, brez odprte zveze ali svinganja. Ampak to je približno tako, kot če bi se učil voziti avto na modelu.
Spet: ne rečem, da bi ljudje to
morali početi, ali da ljudje v monogamnih razmerjih ne morejo premagati ljubosumja. Pravim pa, da bi marsikomu spopadanje z večjo odprtostjo pomagalo, in da je v tem smislu to lahko pozitiven cilj.
Seveda tisti, ki so na to pripravljeni, vedo, kdo so; in tisti, ki niso, od samoprisiljevanja nimajo nič profitirati. Na silo se zgodi malo dobrega.
kr.ena napisal/-a:Na splošno pa mislim, da je težje doseči osebno srečo, če sledimo samo svojim željam in si izpolnimo vsako. Nekatere želje so osrečujoče dokler so samo želje - če jih uresničimo, se lahko počutimo prazni in ne izpolnjeni. Jasen, čeprav banalen primer, so naše potrošniške želje. Recimo da imamo neomejeno denarja ... zadovoljstvo, ko si lahko kupimo karkoli, kar nam pade na pamet, je prav gotovo manjše, kot če moramo nekaj časa varčevati, se veliko stvarem odpovedati in si potem uresničiti eno samo željo, kajne?
Mislim, da se motiš. Tole "diši" (vkolikor kakec diši) po lažeh, ki jih ljudem prodajajo levo usmerjeni mediji v Sloveniji, ki poskušajo ljudem prikazati kapitalizem kot slab (pri čemer na njem temelji naše blagostanje) in socializem kot odrešitev (pri čemer na njem temelji naše trpljenje).
Dejstva so taka: več denarja je korelirano z več sreče. Tudi jaz sem srečnejši zdaj, ko živim na Karibih in imam večino vsega, kar si želim, kot pa takrat, ko sem živel v majhnem stanovanju v Ljubljani in nisem imel za burek. Če bi v tukajšnjih trgovinah bili bolje založeni in če bi zrasel tu kak kino multipleks in če bi bilo tukaj veliko simpatičnih swingerjev, bi bil pa še srečnejši.
Da denar ne prinese sreče, je laž, ki ti jo poskušajo prodati zaradi ideologije. Slovenski novinarji bi verjetno najraje, da bi bili vsi revni - če bi le bili vsi
enako revni.
Ampak sreča, ki jo prinaša več denarja, se meri na logaritmični skali. Če bi srečo merili v nekakšnih točkah, bi lahko izmerili, da si od 10 enot denarja srečen za 1; od 100 enot si srečen za 2; od 1000 enot za 3; od 10,000 enot za 4.
In to seveda ne pomeni, da je vsak milijarder nujno srečen. Tudi če imaš denar, lahko imaš osebnostne probleme, ki ti srečo preprečujejo. Ampak da več denarja vodi v nesrečo, je pa propagandna laž, ki ti jo prodajajo povsem iz ideoloških razlogov.
kr.ena napisal/-a:To seveda ne pomeni, da je karkoli (moralno) narobe z željami. Mislim pa, če se vrnem na spolnost, da ni potrebno izpolniti si vsako fantazijo, da bi dosegli srečo in izpolnitev. To ni zafrustriranost, saj svoje želje priznavamo, se jih ne sramujemo (le zakaj bi se jih?), se o njih pogovarjamo s partnerjem, če ga imamo, ... ni pa nujno, da jih tudi realiziramo.
Pri spolnosti je še malo drugače, kot pri denarju. Ovire pri uresničenju želja v spolnosti običajno niso zunaj, temveč so v nas, in uresničenje fantazij pomeni razrešiti lastne notranje ovire. To pomeni rešiti konflikte, ki jih imaš sam s sabo, in to pomeni najti stanje večjega sožitja s samim sabo. Take spremembe vodijo v večjo srečo, ker razrešuješ svoje notranje konflikte.
Malce hipotetično, ampak vseeno. Tako pa je v današnji družbi (vsaj skozi moje oči) popolnoma drugače. Sem prepričana (skoraj 
- sori, tale zadnja pripomba je priložnostno duhovičenje, ki mi je prišlo na misel)
...obcasno si jih razkuzim po 10x v eni uri...hmm...po tvojih prepricanjih sodim na psihiatrijo...prav tako celotno zdravstvo...nekateri pac morajo poskrbeti za popolno higieno,da ne pride do sirjenja bolezni med posameznimi pacienti in ne ker bi bili dusevno moteni...verjemi,da ni prijetno,ker mila in razkuzila naredijo roke se posebej obcutljive 
,da raznih alergij na njihovo sestavo sploh ne omenjam...
...ce kdaj kej takega predlaga...pac spakiram kovcke in najdem takega,ki me bo zadosti ljubil,da me ne bo prenesel deliti z nikomer...upam pa,da to ne bo potrebno 
Deloma zaradi tega se zdaj tudi ne pogovarjava več dosti. Ni ji mogoče dopovedati, da se imava z mojo drago zelo rada, in da svingava, ker nama je to lepa dopolnitev k najini zvezi, ne pa zato, ker se ne bi imela rada.