*purple* napisal/-a:.Men se pa zdi, da morš izbrat tisto kar je v tvojem srcu taprvo in kar te bo naredilo srečnega.če te otrok ne bo je logično da se ne boš določil zanj,a mpak če te bo, pa to željo useeno tlačiš zaradi takih banalnih razlogou, potem žou.
S tem se strinjam. Se pa želje v toku življenja tudi spreminjajo in ne moreš očitati 35-letni ženski, ki ima težave z zanositvijo, zakaj ni imela otroka prej, ko si ga
ni želela. Pa še to - včasih težko veš vnaprej, kaj te bo naredilo srečnega ...
Zato se tudi strinjam s tabo, ko praviš, da ni nujno imeti diplome v žepu, tipa na matičnem uradu, službe za nedoločen čas in dovolj velikega stanovanja preden se odločiš za otroka. Če si ga želiš, ga imej prej, tudi če katera od zgornjih kategorij (še) ni uresničena. Če si sicer odgovorna oseba, se bodo stvari že nekako uredile, pa čeprav otrok ne bo imel cunj iz Oylilija.
*purple* napisal/-a:dokler nimam svojega otroka, lahko sodelujem v dobrodelnih akcijah, v katerih tudi sodelujem.Ne seveda skos in kukr se da, ampak pomagam pa le malo.kaj več pa žal....(če sm te sploh dobr razumela?)
Nisi ... saj je res malo zakomplicirano

Malo sem filozofirala na splošno, zakaj si ljudje sploh želijo otrok. In zakaj si večina želi svojega otroka, svoje gene in svojo kri. Da ostane nekaj za tabo? Da preneseš svoje gene dalje? Razumem nagon po skrbi za šibkejše, ker ga imam tudi sama - ampak tega lahko izpolniš na mnogo drugih načinov kot samo pri svojem otroku. Materinskega nagona pa ne razumem povsem - očitno je to drugače kot le nagon po skrbi za šibkejše in po razdajanju ljubezni.
Pač sem razmišljala o klišejih, ki veljajo za ljudi (predvsem ženske), ki ne želijo lastnih otrok.
1. ne marajo otrok (jaz jih obožujem in se rada ukvarjam z njimi)
2. so karieristke (sploh ni nujno; jaz sem najsrečnejša, če mi 1 mesec ni treba v službo)
3. so egoistke glede svojega časa in denarja (tudi ne velja vedno - velikokrat delam za majhno plačilo, če je namen dober in s tem nekomu pomagam)
4. so obsedene s svojim telesom in mislijo, da bi jih nosečnost pogršala (če pa kdo na tem forumu ni obseden s celulitom in dietami, sem to jaz

)
Pravzaprav obstajajo tudi klišeji o ženskah, ki imajo otroke - in prav tako redko veljajo.
1. obožujejo otroke (veliko njih obožuje izključno svoje otroke - ali pa še teh ne, že za sosedove jim pa dol visi)
2. kariera jih ne zanima (seveda ni res)
3. so nesebične ženske, ljubeče in požrtvovalne (japajade. Ko gre za njenega otroka, je marsikatera pripravljena povoziti vse ostale okrog sebe - in tu ne govorim o življenjski nevarnosti, kjer bi to bilo normalno, ampak o banalnih zadevah)
4. vseeno jim je, če jim ostanejo strije in viseče prsi po porodu (glede na razne ringaraja forume večina žensk da precej na svojo zunanjost tudi po porodu)
V čem je torej fora? Ne vem. Zakaj ne želim otroka? Ne vem. Zakaj naj bi si ga sploh želela? To pa še manj vem. Vem le, da sem zadovoljna in srečna s svojim življenjem. In da obstaja možnost, da bi bila še srečnejša s svojim otrokom, ampak ne mislim samo zato zanositi, da bi ugotovila, če je to res.
