BaBeBi napisal/-a:Vidva ločujeta spolnost in ljubezen, js pa že ves čas pišem, da je spolnost del ljubezni. In v tem je utemeljitev mojega mnenja: Če je spolnost del ljubezni in potem spolnost delimo z večimi ljudmi, delimo z njimi svojo ljubezen. zaradi tega je ljubezen, ki jo dajemo enemu partnerju manj globoka, kot če bi se predali samo eni osebi, preprost ki bi se ji dali z dušo in telesom, ne zgolj z dušo...poleg tega je narava ljudi taka, da smo se globoko navezati spoobni na malo število ljudi. zveza, kakšno opisujete pa res ni nevem kaj novega...temu se reče ''fuck buddy''

Hehe, končno en argument. Čestitam BaBeBi, zdaj si na pravi poti. Bomo pa videli, kako dolgo boš vzdržala na njej, in kdaj se boš pokakala v hlačke, saj bo potrebno še veliko študije, da boš ugotovila, da je tvoj argument nezadosten.
Ti bi rada ljubezen kvantificirala: jaz imam rada svojega ljubčka za 5 enot in če bom imela še enega jebača, bo ljubezen do mojega ljubčka upadla za 3 enote. Ne gre to tako pri pravi ljubezni. To, kar ti opisuješ, je princip naftovodne industrije - nafto dajem le najbližjemu prijatelju, drugim pa jo računam, sicer je bo premalo za najbližjega prijatelja.
Več ljubezni kot oddaš, več je imaš. Tako gre to pri ljubezni. Ljubezen je kot perpetuum mobile, eliksir energije, zato je ne zmanjka, če jo deliš z več osebami.
Spolnost ni del ljubezni. Ljubezen je nekaj, kar polepša spolnost. Podobno kot čebela ni del marjetice. Marjetica je nekaj, kar čebeli polepša življenje.
To, kar ti opisuješ, je ljubezen oblečena v prisilni jopič - navezanost. Navezanost pa nima nobene veze z globoko povezanostjo.
http://www.cdk.si/sci:Manj ko smo navezani, manjšo bolečino doživljamo ob izgubah. Biti nenavezan ne pomeni biti v pristnem stiku z drugimi. Ne biti v stiku pomeni biti izoliran od okolja. Nenavezan pomeni biti v stiku (lahko zelo pristnem in globokem), a hkrati biti svoboden.
To je umetnost, ki se je ljudje še učimo, umetnost, ki jo obvladujejo le redki mojstri umetnosti življenja. Biti povezan pomeni biti v pristnem in globokem stiku z objektom/subjektom, a se ne identificirati z njim.
O navezanosti govorimo, ko ob stiku pride tudi do identifikacije z objektom. To pomeni, da smo objekt ponotranjili in je postal pomemben del nas. Zato ob izgubi trpimo več kot bi to bilo potrebno.
Recimo, da bi ti bila z nekom v odprti zvezi. Če bi bila preveč navezana na partnerja in bi si lastninila njegovo ljubezen, in tako ne bi bila globoko povezana z njim, bi čutila izgubo, ko bi on ljubezen delil še s katero drugo žensko, kljub temu, da bi bila vidva dogovorjena, da je tako ravnanje v zvezi dopustno. On bi lahko imel tebe še vedno enako rad, morda še bolj, ker mu dopustiš določene užitke v obdobju, ko si npr. prezaposlena in mu ne posvečaš dosti časa. Ampak ti bi bila ljubosumna, ker mu ne bi dovolj zaupala. Če bi bil pritisk prevelik in če se ne bi zmogla obvladovati, bi ti zvezo prekinila, kot argument pa bi navedla, da si to storila zaradi samospoštovanja, med tem ko ne bi navajala šibkosti svojega duha, ker si prešibka.
Globoka čustva in ljubezen lahko delimo tudi z večimi ljudmi. Jaz ljubezen delim z vsemi (med tem ko si jo ti sposobna deliti le z najbližjimi), vseh globokih čustev pa ne. Zakaj ne, to pa je že težka zadeva in bi precej podaljšala ta komentar.