Sicer ni verz, ampak upam da mi bodo moderatorji to spregledali... Tole je zadnjič pripotovalo na moj mail, sicer pa sem nekaj podobnega dobila že pred leti... Solze so v oči prišle kar same od sebe.
Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja najboljša prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamišljen obraz. Želel sem si, da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prejšnjič manjkala. Posodil sem ji jih. Rekla je: "Hvala," in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati... hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in še zdaj ne vem zakaj.
Nekaj mesecev kasneje je zvonil telefon. Ko sem se oglasil, je na drugi strani bila ona. V joku mi je razlagala, kako ji je njen fant zlomil srce. Vprašala me je, če bi prišel k njej, ker noče biti sama in takoj sem se odpravil k njej. Sedela sva na kavču, jedla čips in gledala romantične filme. Gledal sem njen žalostni obraz in kljub žalosti je bila tako zelo lepa. Želel sem si, da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Potem je rekla da bi šla rada spat. Poslovila sva se, pogledala me je v oči, mi rekla: "Hvala," in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad, ampak me je bilo preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Naslednje leto smo imeli ples. Dan pred slavnostnim večerom je prišla k meni in mi povedala, da je njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odločila, da bova šla skupaj kot najboljša prijatelja. Ko je bilo čudovitega in čarobnega večera konec, sva stala na njenem pragu. Gledal sem jo, ko se mi je nasmehnila in me pogledala s tistimi prelepimi očmi. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona name nikoli ni mislila tako kot jaz nanjo, in tega sem se zavedal. Potem mi je rekla: "Hvala, imela sem se čudovito lepo," in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati... hotel sem ji povedati, da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak preveč sem se bal in še zdaj ne vem zakaj.
Potem je minil dan, mesec in kar naenkrat je prišel dan, ko smo diplomirali. Gledal sem kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Želel sem si, da bi bila moja, ampak zavedal sem se, da me ona nikoli ni opazila na tak način. Preden smo se odpravili domov je prišla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je dvignila pogled in rekla: "Ti si moj najboljši prijatelj, hvala," in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem da ve... hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak bilo me je preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo poročila. Poročila se bo sedaj. Gledal sem jo, kako stoji pred oltarjem, bila je lepša kot kdajkoli prej. Gledal sem kako je rekla: "Da," in pri srcu me je stisnilo. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona je ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim možem v svoje novo življenje, je prišla k meni, me objela, rekla: "Prišel si, hvala," in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati... hotel sem ji povedati kako čutim, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj, da jo ljubim, ampak preveč me je bilo strah in ne vem zakaj.
Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoc moja najboljša prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih študentskih letih, so prebrali tudi te besede: "Gledam ga in si želim, da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak način kot jaz njega, in tega se zavedam. Hočem mu povedati, želim da ve, da nočem biti le njegova prijateljica. Ampak preveč me je strah in ne vem zakaj. Kako si želim, da bi prišel in mi rekel, da me ima rad."
"Kako si želim da bi ti... " sem si mislil in jokal.
verzi
-
FairyAngel
- Kofetarica
- Prispevkov: 579
- Pridružen: 06. Okt. 2004 14:11
- Kraj: Svet mojih sanj :)
- Kontakt:
-
FairyAngel
- Kofetarica
- Prispevkov: 579
- Pridružen: 06. Okt. 2004 14:11
- Kraj: Svet mojih sanj :)
- Kontakt:
V moji zbirki verzov iz osnovnošolskih let je še nekaj takih, ki so mi zelo všeč:
Vzemi si čas za prijaznost – saj je pot k sreči.
Vzemi si čas za to, da ljubiš in si ljubljen – to je privilegij bogov.
Vzemi si čas za sanje – popeljejo te med zvezde.
Vzemi si čas in se ozri okrog – dan je prekratek, da bi bil nesrečen.
Vzemi si čas za smeh – ki je glasba duše.
V življenju so ljubezni, ki zmešajo
glavo, čute, duha in srce;
med vsemi pa je ena sama, ki ne
zmede, ampak prodre v globino
in ta umrje edino le z bitjem,
v katerem se je zakoreninila.
Courage, I whisper to my heart,
hold your sorrow, he'll soon depart.
Kiss him gently, then turn away,
one last kiss, what can you say?
Hide your tears, don't let them flow,
pretend you are brave, he'll never know.
I start to leave and then I feel
your searching hand catch my sleeve.
You take my hand, my heart beats so,
I feel my tears begin to flow.
You kiss me till my tears dry,
then whisper softly, our last goodbye.
Ko se boste uzrli na svoje življenje,
boste opazili da so trenutki,
ki so pomembnejši trenutki,
ko ste res polno živeli, tisti,
ko ste naredili nekaj
v duhu iskrene ljubezni.
Vzemi si čas za prijaznost – saj je pot k sreči.
Vzemi si čas za to, da ljubiš in si ljubljen – to je privilegij bogov.
Vzemi si čas za sanje – popeljejo te med zvezde.
Vzemi si čas in se ozri okrog – dan je prekratek, da bi bil nesrečen.
Vzemi si čas za smeh – ki je glasba duše.
V življenju so ljubezni, ki zmešajo
glavo, čute, duha in srce;
med vsemi pa je ena sama, ki ne
zmede, ampak prodre v globino
in ta umrje edino le z bitjem,
v katerem se je zakoreninila.
Courage, I whisper to my heart,
hold your sorrow, he'll soon depart.
Kiss him gently, then turn away,
one last kiss, what can you say?
Hide your tears, don't let them flow,
pretend you are brave, he'll never know.
I start to leave and then I feel
your searching hand catch my sleeve.
You take my hand, my heart beats so,
I feel my tears begin to flow.
You kiss me till my tears dry,
then whisper softly, our last goodbye.
Ko se boste uzrli na svoje življenje,
boste opazili da so trenutki,
ki so pomembnejši trenutki,
ko ste res polno živeli, tisti,
ko ste naredili nekaj
v duhu iskrene ljubezni.
Tu stojim ponosno s teboj, ti povem misli jasno na glas ... Saj veš, ljubim te do neba.
Upam da nebom kregana od modeatork ker je tak dolgi post.Ampak zdi se mi ful lepa zgodba in sem jo kar morala gor dat!!!
Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da bi nakupila še zadnja
darila. Ko sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi začela pritoževati:
»To bo trajalo celo večnost, pa toliko drugih opravkov še imam… Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se zbudila, ko bo že vsega konec…« Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so me ponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se po praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač?
Med policami sem opazila petletnega fantička, ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božal punčkine laske. Zanimalo me je, za koga je ta punčka.
Fantiček se je takrat obrnil k starejši gospe, ki je stala poleg njega:
»Babi, si prepričana, da nimam dovolj denarja?«
Starejša gospa je odvrnila: »Saj veš, da nimaš dovolj denarja za to punčko, ljubček.« Potem mu je naročila, naj jo počaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli. Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskal punčko k sebi.
Odpravila sem se k njemu in ga povprašala, komu bi rad podaril to punčko.
»Takšno punčko je imela njegova sestrica najrajši in si jo je želela za Božič. Prepričana je bil, da jo bo Božiček letos pustil pod smrečico.«
Odgovorila sem mu, da ji jo bo Božiček morda kljub temu prinesel in naj ne bo tako zaskrbljen. Žalostno je odvrnil: »Tja, ker je sedaj, ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moram dati. Ona ji lahko edina odnese to punčko.«
Njegove oči so bile prepolne žalosti, ko mi je povedal: »Moja sestrica je odšla k Bogu/ v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamica kmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati to punčko, da jo odnese sestrici.« Srce mi je skoraj zastalo. Fantek me je pogledal in dodal: »Očku sem naročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu, naj počaka, da se vrnem iz trgovine.« Potem mi je pokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejal ter mi razložil: »Tudi to fotografijo bom dal mamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamico in želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očka pravi, da mora k moji mali sestrici.« Žalostno je pogledal punčko v svojem naročju. Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, da bi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa le ima dovolj.
»V redu,« je dejal, »upam, da imam res dovolj.« Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemu denarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo več kot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, da ima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal in rekel: »Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil, da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko za sestrico. Uslišal je mojo prošnjo. Želel sem si tudi, da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda te prošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdaj pa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, moja mamica obožuje bele vrtnice.«
Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej. Po tem srečanju je bilo moje počutje bistveno drugačno kot takrat, ko sem vstopila v trgovino.
Fantička si nisem mogla izbiti iz glave. Potem sem se spomnila novice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena v lokalnem časniku. Pijan možakar v tovornjaku se je zaletel v osebni avto, v katerem sta bili mlada ženska in majhno dekletce.
Deklica je na kraju nesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnico v kritičnem stanju. Njena družina je morala odločiti, ali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževali njene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bi zbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice?
Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila. Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila v mrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnje spoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico ter fotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa je ležala punčka. V solzah sem zapustila vežico.
Polastil se me občutek, da moje življenje ne bo nikoli več takšno kot prej. Še vedno si težko predstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen do mamice in sestrice. Samo delec sekunde je zadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše na svetu.
Zdaj imate dve možnosti:
1) Pošljite sporočilo vsem prijateljem in znancem.
2) Izbrišite sporočilo in ne dovolite, da se Vam dotakne srca.
Če to sporočilo odpošljete, boste morda komu preprečili, da pijan sedel za volan.
Prijatelji so kot angeli,
ki nam pomagajo leteti,
ko naša krila pozabijo, kako je treba leteti.
Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da bi nakupila še zadnja
darila. Ko sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi začela pritoževati:
»To bo trajalo celo večnost, pa toliko drugih opravkov še imam… Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se zbudila, ko bo že vsega konec…« Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so me ponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se po praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač?
Med policami sem opazila petletnega fantička, ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božal punčkine laske. Zanimalo me je, za koga je ta punčka.
Fantiček se je takrat obrnil k starejši gospe, ki je stala poleg njega:
»Babi, si prepričana, da nimam dovolj denarja?«
Starejša gospa je odvrnila: »Saj veš, da nimaš dovolj denarja za to punčko, ljubček.« Potem mu je naročila, naj jo počaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli. Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskal punčko k sebi.
Odpravila sem se k njemu in ga povprašala, komu bi rad podaril to punčko.
»Takšno punčko je imela njegova sestrica najrajši in si jo je želela za Božič. Prepričana je bil, da jo bo Božiček letos pustil pod smrečico.«
Odgovorila sem mu, da ji jo bo Božiček morda kljub temu prinesel in naj ne bo tako zaskrbljen. Žalostno je odvrnil: »Tja, ker je sedaj, ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moram dati. Ona ji lahko edina odnese to punčko.«
Njegove oči so bile prepolne žalosti, ko mi je povedal: »Moja sestrica je odšla k Bogu/ v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamica kmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati to punčko, da jo odnese sestrici.« Srce mi je skoraj zastalo. Fantek me je pogledal in dodal: »Očku sem naročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu, naj počaka, da se vrnem iz trgovine.« Potem mi je pokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejal ter mi razložil: »Tudi to fotografijo bom dal mamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamico in želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očka pravi, da mora k moji mali sestrici.« Žalostno je pogledal punčko v svojem naročju. Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, da bi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa le ima dovolj.
»V redu,« je dejal, »upam, da imam res dovolj.« Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemu denarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo več kot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, da ima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal in rekel: »Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil, da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko za sestrico. Uslišal je mojo prošnjo. Želel sem si tudi, da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda te prošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdaj pa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, moja mamica obožuje bele vrtnice.«
Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej. Po tem srečanju je bilo moje počutje bistveno drugačno kot takrat, ko sem vstopila v trgovino.
Fantička si nisem mogla izbiti iz glave. Potem sem se spomnila novice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena v lokalnem časniku. Pijan možakar v tovornjaku se je zaletel v osebni avto, v katerem sta bili mlada ženska in majhno dekletce.
Deklica je na kraju nesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnico v kritičnem stanju. Njena družina je morala odločiti, ali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževali njene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bi zbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice?
Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila. Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila v mrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnje spoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico ter fotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa je ležala punčka. V solzah sem zapustila vežico.
Polastil se me občutek, da moje življenje ne bo nikoli več takšno kot prej. Še vedno si težko predstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen do mamice in sestrice. Samo delec sekunde je zadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše na svetu.
Zdaj imate dve možnosti:
1) Pošljite sporočilo vsem prijateljem in znancem.
2) Izbrišite sporočilo in ne dovolite, da se Vam dotakne srca.
Če to sporočilo odpošljete, boste morda komu preprečili, da pijan sedel za volan.
Prijatelji so kot angeli,
ki nam pomagajo leteti,
ko naša krila pozabijo, kako je treba leteti.
"Vsaka ženska je lahko lepa, le če zna pravilno poudariti svoje prednosti".
Evo jest sm najdla svojo staro knjigco z verzi... pa bom mal z vami podelila meni najljubše 
1. Ljubezen je kot metulj, ko ga želiš ujeti beži pred teboj, ko pa se umiriš sam prileti in sede na tvojo ramo.
2. If only possible way we can be together is in my dreams, then I will sleap for ever.
3. Love is when you don`t want to go to sleep because reality is better than dreams.
4. More mi je prišlo, pričalo mi je o sebi, o svojoj veličini, o onome što u njemu živi... pričala sam moru o tebi... i ono se osjetilo malim
(ta mi je res tok lep)
Zdej pa še par naukov
* Always do sober what you said you`d do drunk. That`ll teach you to keep your mouth shut!
* Everything is always okay in the end, if it`s not, then it`s not the end...
* Prayers are always answerd. Unfourtunatly the answer is usually no!
1. Ljubezen je kot metulj, ko ga želiš ujeti beži pred teboj, ko pa se umiriš sam prileti in sede na tvojo ramo.
2. If only possible way we can be together is in my dreams, then I will sleap for ever.
3. Love is when you don`t want to go to sleep because reality is better than dreams.
4. More mi je prišlo, pričalo mi je o sebi, o svojoj veličini, o onome što u njemu živi... pričala sam moru o tebi... i ono se osjetilo malim
(ta mi je res tok lep)Zdej pa še par naukov
* Always do sober what you said you`d do drunk. That`ll teach you to keep your mouth shut!
* Everything is always okay in the end, if it`s not, then it`s not the end...
* Prayers are always answerd. Unfourtunatly the answer is usually no!
Ljubav je kao šah, uvjek te zajebe neki konj dok osvajaš kralja.
Evo še trije ful lepi...
* When the doors of happiness closes another opens, but often we look so long at the closed doors that we don`t see the one which has been opened for us...
* It`s true that we don`t know what we`ve got until we lose it, but it`s also true that we don`t know what we`ve been missing until it arrives...
* There are moments in life when you miss someone so much that you just want to pick them from you dreams and hug them for real...
* When the doors of happiness closes another opens, but often we look so long at the closed doors that we don`t see the one which has been opened for us...
* It`s true that we don`t know what we`ve got until we lose it, but it`s also true that we don`t know what we`ve been missing until it arrives...
* There are moments in life when you miss someone so much that you just want to pick them from you dreams and hug them for real...
Ljubav je kao šah, uvjek te zajebe neki konj dok osvajaš kralja.
VREDNOST ČASA
Da bi lazje razumeli vrednost casa, razmislite o tem:
Da bi razumel vrednost enega leta, govori s studentom, ki je padel na pomembnem izpitu .
Da bi razumel vrednost enega meseca, govori z materjo, ki je rodila otroka mesec prehitro.
Da bi razumel vrednost enega tedna, govori z zaloznikom tedenskega casopisa.
Da bi razumel vrednost ene ure, govori z zaljubljenim parom, ki je locen, njuna edina zelja pa je, da bi bila skupaj.
Da bi razumel vrednost ene minute, govori z nekom, ki je pravkar zamudil vlak ali letalo.
Da bi razumel vrednost ene sekunde, govori z nekom, ki je v nesreci izgubil ljubljeno osebo.
Da bi razumel vrednost ene tisocinke sekunde, govori z nekom, ki je osvojil srebrno medaljo na Olimpijskih igrah.
Cas ne caka nikogar. Zberi skupaj ves cas, ki ga nisi izkoristil in prisel ti bo prav. Deli ga z ljudmi, ki jih cenis in imas rad in postal ti bo se bolj dragocen.
Da bi lazje razumeli vrednost casa, razmislite o tem:
Da bi razumel vrednost enega leta, govori s studentom, ki je padel na pomembnem izpitu .
Da bi razumel vrednost enega meseca, govori z materjo, ki je rodila otroka mesec prehitro.
Da bi razumel vrednost enega tedna, govori z zaloznikom tedenskega casopisa.
Da bi razumel vrednost ene ure, govori z zaljubljenim parom, ki je locen, njuna edina zelja pa je, da bi bila skupaj.
Da bi razumel vrednost ene minute, govori z nekom, ki je pravkar zamudil vlak ali letalo.
Da bi razumel vrednost ene sekunde, govori z nekom, ki je v nesreci izgubil ljubljeno osebo.
Da bi razumel vrednost ene tisocinke sekunde, govori z nekom, ki je osvojil srebrno medaljo na Olimpijskih igrah.
Cas ne caka nikogar. Zberi skupaj ves cas, ki ga nisi izkoristil in prisel ti bo prav. Deli ga z ljudmi, ki jih cenis in imas rad in postal ti bo se bolj dragocen.
Don't get so caught up in your destination, that you forget to appreciate the journey..
No tole tut ni verz,amapk je ful lepa zgodbica (ni čist realna drugač) ki sem jo dobila...
Sad Story
A girl and guy are speeding over 100 mph on the road on a motorcycle...
Girl: Slow down. I'm scared.
Guy: No this is fun.
Girl: No it's not. Please, it's too scary!
Guy: Then tell me you love me.
Girl: Fine, I love you, but slow down!
Guy: Now give me a BIG hug.
*Girl hugs him*
Guy: Will you take my helmet off & put it on yourself?
(In the paper the next day):
...A motorcycle crashed into a building last night because of brake failure. Two people were involved, a male and a female, but only 1 survived.
The truth was that halfway down the road, the 18 year old boy realized that his brakes had broken, but he didn't want to let his partner know.
Instead, he made her say she loved him and felt her hug one last time, and let her wear his helmet so that she would live, realizing he would be the one that would die.
And IF there is anyone you care abaut this much be sure to let him know!
Sad Story
A girl and guy are speeding over 100 mph on the road on a motorcycle...
Girl: Slow down. I'm scared.
Guy: No this is fun.
Girl: No it's not. Please, it's too scary!
Guy: Then tell me you love me.
Girl: Fine, I love you, but slow down!
Guy: Now give me a BIG hug.
*Girl hugs him*
Guy: Will you take my helmet off & put it on yourself?
(In the paper the next day):
...A motorcycle crashed into a building last night because of brake failure. Two people were involved, a male and a female, but only 1 survived.
The truth was that halfway down the road, the 18 year old boy realized that his brakes had broken, but he didn't want to let his partner know.
Instead, he made her say she loved him and felt her hug one last time, and let her wear his helmet so that she would live, realizing he would be the one that would die.
And IF there is anyone you care abaut this much be sure to let him know!
-
FairyAngel
- Kofetarica
- Prispevkov: 579
- Pridružen: 06. Okt. 2004 14:11
- Kraj: Svet mojih sanj :)
- Kontakt:
Še nekaj iz moje zbirke.
Ti in jaz ... midva ... sva kakor sanje,
kakor dih pomladi, vonj poletja in jeseni.
Ti in jaz ... midva ... sva kakor čas življenja.
***
Time is too slow for those who wait,
too swift for those who fear,
too long for those who grieve,
too short for those who rejoice,
but for those who love, time is eternity.
***
Ni pomembno kaj imaš v življenju.
Pomembno je, koga imaš v življenju.
***
Ljubezen je kot delfin, ki se
obsijan z mesečino kopa v
neskončni toplini tvojih oči,
zato jih nikoli, zares nikoli
ne zapri, ker pravijo,
da delfini umirajo v temi.
***
Give me my Romeo: and when I shall die,
take him and cut him out in little stars,
and he will make the face of heaven so fine,
that all the world will fall in love with night,
And pay no worship to the garish sun.
***
Kaj je uspeh?
Če se smeješ pogosto in veliko,
če pridobiš spoštovanje pametnih ljudi in te imajo otroci radi,
če zaslužiš priznanje poštenih kritikov in vzdržiš izdajstvo navideznih prijateljev,
če ceniš lepoto,
če v drugih vidiš najboljše,
da pustiš svet za sabo malo boljši, pa naj bo z zdravim otrokom,
obdelanim vrtom ali izboljšanim stanjem v družbi,
če veš, da je vsaj eden v življenju dihal lažje, ker si tudi ti živel.
To pomeni, da si uspel.
***
Ti in jaz ... midva ... sva kakor sanje,
kakor dih pomladi, vonj poletja in jeseni.
Ti in jaz ... midva ... sva kakor čas življenja.
***
Time is too slow for those who wait,
too swift for those who fear,
too long for those who grieve,
too short for those who rejoice,
but for those who love, time is eternity.
***
Ni pomembno kaj imaš v življenju.
Pomembno je, koga imaš v življenju.
***
Ljubezen je kot delfin, ki se
obsijan z mesečino kopa v
neskončni toplini tvojih oči,
zato jih nikoli, zares nikoli
ne zapri, ker pravijo,
da delfini umirajo v temi.
***
Give me my Romeo: and when I shall die,
take him and cut him out in little stars,
and he will make the face of heaven so fine,
that all the world will fall in love with night,
And pay no worship to the garish sun.
***
Kaj je uspeh?
Če se smeješ pogosto in veliko,
če pridobiš spoštovanje pametnih ljudi in te imajo otroci radi,
če zaslužiš priznanje poštenih kritikov in vzdržiš izdajstvo navideznih prijateljev,
če ceniš lepoto,
če v drugih vidiš najboljše,
da pustiš svet za sabo malo boljši, pa naj bo z zdravim otrokom,
obdelanim vrtom ali izboljšanim stanjem v družbi,
če veš, da je vsaj eden v življenju dihal lažje, ker si tudi ti živel.
To pomeni, da si uspel.
***
Tu stojim ponosno s teboj, ti povem misli jasno na glas ... Saj veš, ljubim te do neba.
No matter how long
I wait for you,
my wishes and dreams
will never come tru.
So the only thing
that's left to do,
is hold in all
my tears and
forger about you.
Zdaj ko luči več ni in tema me objema, zdaj ko mi sanje padajo na oči in telo počitek zahteva, zdaj ko čakam da se oko mi zapre in svet izgine, zdaj spet mislim nate le in v sanje tonem kot v spomine.
V srcu te čuvam za težke in brezupne dni, čeprav si daleč stran se mi zdi, da lažje prenađam tudi najbolj grozne stvari, če mislim nate in na tvoje lepe oči.
Včasih me spraviš v smeh, včasih imam zaradi tebe solze v očeh, včasih sanjam o tebi cele noči, saj na svetu ni takšnega kot si ti.
Vedno spraviš me v smeh, kadar solze imam v očeh. Včasih sanjam o tebi odprtih oči, saj nikjer na svetu ni takega srčka kot si ti!
So dnevi, so leta, so pomladi. ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.
I wait for you,
my wishes and dreams
will never come tru.
So the only thing
that's left to do,
is hold in all
my tears and
forger about you.
Zdaj ko luči več ni in tema me objema, zdaj ko mi sanje padajo na oči in telo počitek zahteva, zdaj ko čakam da se oko mi zapre in svet izgine, zdaj spet mislim nate le in v sanje tonem kot v spomine.
V srcu te čuvam za težke in brezupne dni, čeprav si daleč stran se mi zdi, da lažje prenađam tudi najbolj grozne stvari, če mislim nate in na tvoje lepe oči.
Včasih me spraviš v smeh, včasih imam zaradi tebe solze v očeh, včasih sanjam o tebi cele noči, saj na svetu ni takšnega kot si ti.
Vedno spraviš me v smeh, kadar solze imam v očeh. Včasih sanjam o tebi odprtih oči, saj nikjer na svetu ni takega srčka kot si ti!
So dnevi, so leta, so pomladi. ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.
-
*pupika*
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1130
- Pridružen: 14. Sep. 2005 11:57
- Kraj: 3milimetre v zraku
- Kontakt:
Če bi vedel, da je bilo zadnjič,
ko sem te videl zaspati, bi te bolje pokril.
In bi prosil boga, naj varuje tvojo dušo.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič,
ko sem te videl oditi skozi vrata,
bi te objel in poljubil
in te še enkrat poklical nazaj za še en poljub.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič,
ko bi se lahko za trenutek ustavil,
da bi ti rekel "Ljubim te"
ne pa predvideval, da tako veš,
da te ljubim.
Če bi vedel, da je zadnjič,
ko bi lahko s tabo preživel dan,
ne bi pustil, da mine kar tako,
ker bi mislil, da nama je še tako ostalo veliko dni za to.
Da sigurno vedno obstaja en "jutri",
da lahko zagrešimo "zmoto"
in vedno dobimo še drugo možnost,
da vse spravimo v red.
Da bo vedno še en dan,
ko bomo lahko rekli "Ljubim te"
in da bo še nadaljnja možnost vprašati
"Lahko naredim kaj zate?"
Ampak za slučaj, da bi lahko šlo kaj narobe
in bi ostal samo še današnji dan
ti želim povedati, kako zelo te ljubim.
In upam, da tega nikoli ne pozabiva.
"Jutri" ni nikomur obljubljen
pa če si mlad ali star
in danes je lahko tvoja zadnja možnost,
ki jo imaš, da objameš svoje najdražje.
Torej, če čakaš na jutri,
zakaj ne bi storil tega že danes?
Za vsak slučaj, če "jutri"nikoli ne pride.
Zagotovo bi obžaloval,
da si nisi vzel časa
za nasmeh, objem ali poljub
in da si bil prezaposlen, da bi nekomu nekaj izpolnil,
kar se je na koncu izkazalo kot njegova zadnja želja
Močno objemi tvoje najdražje
in jim zašepetaj v uho,
reci jim, kako zelo jih ljubiš
in da jih boš vedno ljubil.
Vzemi si čas in reci "žal mi je",
"Prosim, oprosti mi", "Hvala", ali "V redu je"
in če ne bo "jutri",
ti današnjega dne ne bo treba obžalovati.
ko sem te videl zaspati, bi te bolje pokril.
In bi prosil boga, naj varuje tvojo dušo.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič,
ko sem te videl oditi skozi vrata,
bi te objel in poljubil
in te še enkrat poklical nazaj za še en poljub.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič,
ko bi se lahko za trenutek ustavil,
da bi ti rekel "Ljubim te"
ne pa predvideval, da tako veš,
da te ljubim.
Če bi vedel, da je zadnjič,
ko bi lahko s tabo preživel dan,
ne bi pustil, da mine kar tako,
ker bi mislil, da nama je še tako ostalo veliko dni za to.
Da sigurno vedno obstaja en "jutri",
da lahko zagrešimo "zmoto"
in vedno dobimo še drugo možnost,
da vse spravimo v red.
Da bo vedno še en dan,
ko bomo lahko rekli "Ljubim te"
in da bo še nadaljnja možnost vprašati
"Lahko naredim kaj zate?"
Ampak za slučaj, da bi lahko šlo kaj narobe
in bi ostal samo še današnji dan
ti želim povedati, kako zelo te ljubim.
In upam, da tega nikoli ne pozabiva.
"Jutri" ni nikomur obljubljen
pa če si mlad ali star
in danes je lahko tvoja zadnja možnost,
ki jo imaš, da objameš svoje najdražje.
Torej, če čakaš na jutri,
zakaj ne bi storil tega že danes?
Za vsak slučaj, če "jutri"nikoli ne pride.
Zagotovo bi obžaloval,
da si nisi vzel časa
za nasmeh, objem ali poljub
in da si bil prezaposlen, da bi nekomu nekaj izpolnil,
kar se je na koncu izkazalo kot njegova zadnja želja
Močno objemi tvoje najdražje
in jim zašepetaj v uho,
reci jim, kako zelo jih ljubiš
in da jih boš vedno ljubil.
Vzemi si čas in reci "žal mi je",
"Prosim, oprosti mi", "Hvala", ali "V redu je"
in če ne bo "jutri",
ti današnjega dne ne bo treba obžalovati.
My dreams are my reality...
Ok jst včasih pišem haikuje če mi je dolgčas 
(ponavadi med poukom). Niso nevem kakšne globoke pesniške vrednosti, so bolj tko kr ene besede zmetane skupi.
En primer, ki se ga ravn spomnem:
Uzuni je dž,
žurke je konec,
in mi gremo dam. Ha!
(ni ravn v kontekstu s to temo, ker so v njej mal bolj čustevni verzi, sam sm mogla napisat
)
(ponavadi med poukom). Niso nevem kakšne globoke pesniške vrednosti, so bolj tko kr ene besede zmetane skupi. En primer, ki se ga ravn spomnem:
Uzuni je dž,
žurke je konec,
in mi gremo dam. Ha!
(ni ravn v kontekstu s to temo, ker so v njej mal bolj čustevni verzi, sam sm mogla napisat
)E una vita sola non pu bastare,
per dimenticare una storia che vale,
dei tuoi occhi che mi stanno guardare, non dimenticare ...
per dimenticare una storia che vale,
dei tuoi occhi che mi stanno guardare, non dimenticare ...
