Bom jst razložila.
Knjižni jezik:
1. zborni: jezik v pisani obliki, recitiranje, deklamiranje, branje na radiu in TV...
2. splošni pogovorni: ko govorimo brez vnaprej pripravljenega besedila, ne v narečju
Neknjižni jezik:
1. narečja (posebna oblika jezika na čisto določenem območju): koroško, primorsko, rovtarsko, panonsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko, kočevsko. Znotraj vsake od teh skupin ločimo še več narečij, npr. dolenjsko narečje se deli naprej na: notranjsko, zahodno-osrednje, vzhodno, posavsko, zasavsko, več belokranjskih narečij. Ta narečja se delijo na še več podnarečij in govorov (npr. govor Dolenjskih Toplic).
2. pokrajinski pogovorni (zemljepisno nadnarečje): osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, primorski, rovtarski, koroški v Avstriji
Zempljepisna narečja se ne skladajo vedno s pokrajinskimi pojmi (Štajerska, Dolenjska, Gorenjska...). Npr. Slovenske Konjice so na Štajerskem, vendar njihova govorica pripada panonski narečni skupini.
Interesne govorice: sleng (govorica mladih), žargon (druži ljudi z istim poklicem), argo (govorica določene skupine ljudi, ki je ne razumejo drugi).