ko se osredotočiš na to da ga boš prebolela in ne na to kako ga boš dobila nazaj, takrat je tista prelomnica po kateri je iz dneva v dan lažje...fora je v tem, da ko je konec skoz razmisljas o lepih trenutkih in o tem kako bi bila rada z njim...ampak s tem mučiš samo sebe, ker ponavad se tip ne vrne...mislim, če te pusti že ma nek vzrok za to in te ni ljubil dovolj...pa tudi zveze, ki se ponovno začnejo ne vzdržijo ali pa niso najbolj srečne...ker nikoli ne more biti tako kot je bilo...ne moreš izbrisat trenutka, ko ti nekdo, ki ga ljubiš sesuje svet in prestajaš take muke zaradi njega...ne vem...jz sem se počas sprijaznila, da ga zares ne bo več nazaj in sem si nehala govoriti, da sem izgubila svojega mr.Pravega, ker moj mr.Pravi me neb nikol tako prizadel

...ma smisel?...
pa še en lep verz za konec:
Ljubi, vidiš listje na drevju?
Tolikokrat si mi rekel, da me ljubiš.
Ljubi, vidiš zvezde na nebu?
Tolikokrat sem ti rekla, da te ljubim.
Najbolj žalostno je, ko spoznaš, da listje odpade, zvezde pa ostanejo
držite se punce! sej bo...nekak že bo...mora bit

The nights I waited up for you...promises about coming through...so much time you wasted, that's why I had to replace you!