Tudi ta zgodba je mal zapletena
No če na kratko povzamem - najprej sem bil zaljubljen v njeno sestro, s katero sva se tudi enkrat zalizala.
Sam pol je nekako naneslo tako, da sem začel hodit s to bivšo (another long story). Skupaj sva bla dobra dva meseca in sva se imela več kot odlično. Dol se sicer nisva dala, sam so bili pa poljubi strastni kot se šika - včasih sva se poljubljala tudi po več ur skupaj.
Pol pa sem se razšel z njo po neumnosti - frend ji je po telefonu kar v mojem imenu reku, da je konec in ona ni hotela več slišat zame (najstniške bedarije).
Sej prve tri mesece po tem dogodku je blo vse QL, sam pol pa sem jo začel pogrešat kot hudič. V bistvu to nisem nikoli 100% prebolel. Pa glih komaj mi je uspelo (ko sem zvedu, da bom očka), sem jo spet dobil pred sabo

.
Občutki ko sem jo ponovno videl so bili skoraj taki, kot ko sem jo prvič poljubil. Čeprav vem, da sem srečno zaljubljen in da ta, s katero sem zdaj, je tista prava zame, mi srce še vedno ne da miru, ko vidim bivšo. Seveda ni to zato, ker je tako ultra hudo sexy, ampak zato, ker sem bil nekoč z njo.
Mogoče pa je vse to posledica tega, ker si mislim, kaj bi bilo, če... Na številnih drugih področjih resturam, sam priznam, da v glavi glede ljubezni nimam prav razčiščenih pojmov.
Sam ne da ne vem, kaj je prav in kaj ni ter kar je treba storiti in kaj ne, ampak ko bivšo zagledam gre vsa logika k vragu
