Cosmopolitan

Super, hvala! Sem se že naročila za jutri...jooooj, komaj čakam!!

Mene pa zanima če lahko čez gel nohte preprosto lakiram z običajnim lakom, pa jih potem z acetonom očistim in ponovno lakiram?

Ma ne vem, pomoje zunanjost tudi ni bistvena... Razen za sam začetek zveze to res ni bistveno. Počakaj še nekaj časa....se boš verjetno prej ali slej strinjala z mano?

Ne me hecat, a v poznih dvajsetih in s končanim faksom pa se ne da več dobiti pametnega tipa???? Razen, če ulovim tisto sekundo ...

Nisem prava, za ti svetovati da jo pusti. Vsi vemo, da je to sicer rešitev, vemo pa tudi da ni tako preprosto. Poskušaj se ne obremenjevati sistuacijo. S časoma se bodo stvari razvile same od sebe. Mogoče jo boš prebolel, zapustil, mogoče bo ona tebe, mogoče spoznata, da sta preprosto neločljiva in ...

Pa smešno je vse skupaj....kdaj se počutim osamljeno, ko je okrog mene največ ljudi. Včasih se mi zdijo vsi tako tuji. In zakaj vsi odhajajo?? Razen mojih domačih, ni bilo v mojem življenju še enega človeka, ki bi rekel, da bo ostal za vedno. Vedno so prijatelji, ki so ti blizu, pa se čez čas ...

mogoče mal ot, ampak vseeno: kaj za vraga se tole pomlad dogaja? res vsi pari se nekaj kregajo, razhajajo, pomoje ni dneva da ne bi slišala kk je šel kdo narazen, kdo se ločuje, tu na forumu je polno takih tem... al je res al se mi sam zdi?

Definitivno se ti samo zdi. Ves čas se vsi razhajajo ...

A če bi tip živel v sosednji ulici bi bilo pa kul, ker ga itak nikoli ne bi pustila samega?


Meni se tule zdi problem zelo očiten. Pogrešata se in ker je punca pod pritiskom, tipu takrat, ko dejansko sta skupaj, utruja kako sta se oddaljila. In potem se še takrat nimata fajn, ko bi se lahko imela ...

Jap, sam pol nimaš več kam skakat

Mah, trenutno čisto obupana optimistka. Ampak ok..... ko si čisto na tleh lahko skočiš najvišje, kajne????

Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s ...

zgleda da se bo treba sprijaznit s tem, da smo prekleto zamenljivi in da ne smemo verjet vsega.

Res je, prej ali slej je pride čas, ko spoznaš da svet ni pravljica. Potem je vse lažje, ker se nehaš spraševati zakaj ti je hudo.... Tako pač je. Svet je rožnat in ni. Odvisno od pogleda, dneva ...

Dobra ideja... ne 10 dni od danes naprej bo več kot dovolj.... Mislim da je razumel, da sem mu pripravljena dati še eno možnost (recimo da vseeno ni tako neumen???), tako da... jaz nimam več kaj narediti. Ne smem!

Imaš prav... če bo kaj hotel, se bo on potrudil! Jaz bom tačas živela dalje....oz. se bom trudila!

Težja pot je včasih prava... Jaz vem da ga lahko sčasoma prebolim, če se potrudim in ko bo preteklo dovolj časa...vse lahko to storimo.

Samo kaj pa če delava napako? Govorim za moj primer. Šla sva hitro na razen, za en mesec pretrgala čisto vse stike. Kaj pa, če sem se prenaglila? Oziroma se je ...

Ja, prav grozno je. Ko sem bila še z njim, sem razmišljala samo o slabih stvareh, ki mi jih je počel. In teh je bilo (no, vsaj takrat se mi je to zdelo), več kot dobrih. Sedaj pa vidim samo dobre. Pa sem prepričana, da so morale biti tudi slabe, drugače ne bi bilo tako, kot je.
In je bilo res ...