"Tudi prevelika številčnost naroda je pri družbi z nizko stopnjo zavesti (kar menim, da v povprečju naša družba JE - splošno funkcioniranje ljudi je pod levelom zavesti ponos) en izmed ključnih predpogojev. "Kdo bi se boril za ozemlje, če ga ima dovolj?""
Da, kot si napisal, pride do rasizma ( in podobnih anomalij) tudi zaradi prevelikega števila ljudi na tem planetu in na splošno prenizke stopnje zavesti. ( Čeprav bi se to število ljudi, kljub temu, da je res nekam (pre)veliko, lahko ustrezno prerazporedilo po našem zaenkrat še modrem planetu in posledično bi bilo tudi manj občutkov ogroženosti, nasilja, rasizma.)
Primer s podganami je zelo nazoren.
Prebrala sem stopnje zavesti, o katerih si pisal na forumu. Jaz bi rekla, da naša ( slovenska) družba prehaja od levela jeze do levela poguma, tudi preko ponosa. Če prav razumem te levele in posledično vidim družbo, se mi dozdeva, da je bilo v Sloveniji kar nekaj problemov v korelaciji z levelom jeze in strahu - slaba samopodoba naroda, ljubosumnost in visoka stopnja alkoholizma in samomorov ( čeprav slednje po moje ne pomeni, da se nahajamo v veliki meri na levelu sramote in hrepenenja). Po drugi strani pa je vedno več Slovencev, ki delajo na sebi, svoji osebnostni rasti in gotovo spadajo v stopnjo poguma.
Drugače pa ja, "kdo bi se boril za ozemlje, če ga ima dovolj". Kdo bi se boril za ljubezen, pozornost in občutek vrednosti, dobljen prek drugih, če ima slednjega dovolj? In kdo bi se sploh šel rasizem ali kakršen koli podoben -izem, če bi bil sam zadovoljen in srečen s sabo? Verjetno nihče, ali pa v skrajnem primeru kakšen psihiatrični bolnik.
Dobro se je lotiti takega problema kot je rasizem pri njegovih koreninah. Torej pri človeku samemu kot posamezniku. Ker pa je to skoraj nemogoče, glede na naše eksponentno naraščajoče število ( madonca ja, sej se množimo hitreje kot miši
), pa je pametno poskusiti pri splošnem dvigovanju zavesti. To pa je po eni strani otežkočeno delo, ker že sama "politika" in "elita" sveta ne želita tako. ( V igri so zelenci, pa družbena moč) Kot primer lahko pogledamo samo reklame in sugestije, ki se širijo iz njih, medije same, itd.
Veliko bo že storjenega, če se motivira ljudi k temu, da se začno izobraževati in rasti v svoji osebnostni rasti.
Kje pa bi bilo najlažje in tudi najbolj smiselno začeti? Po mojem mnenju v šolah. Za slednje pa bi bila potrebna rahla sprememba šolskega sistema, torej tudi pri učiteljih oziroma tistih, ki to odrejajo.
Otroci sami po sebi po mojem mnenju niso daleč od levela ljubezni, dokler se jih ne začne pokvarjati. ( Ja, glede levela ljubezni se ne strinjam popolnoma s tem, da to doseže le eden od 250 ih ljudi. Sama sem ( sicer relativno laičnega mnenja, ker nisem preštudirala literature na to temo, ampak govorim samo to, kar mislim, da vidim) mnenja, da se večina otrok nahaja na tem levelu, kljub razvojni teoriji, ki nas uči, da je določena faza otroka tudi egoizem - ampak ta je drugačen kot pri odraslih. Nato pa se lahko počasi začne pot navzdol in nato, če se človek zave, spet počasi navzgor. )
Zato se v otrocih skriva velik potencial za prihodnost. Ampak če ga želimo izkoristiti, potrebujemo tudi razumne ljudi, ki jim bodo v oporo in jih bodo določen čas vodili.
No, tukaj se skriva tudi ena izmed rešitev za zmanjšanje rasističnega vedenja ljudi, ki prihaja iz njihove notranje ranjenosti, oziroma, bolje povedano, iz njihove rane, ki se je skozi čas ( ker jo nismo pravilno zdravili ter jo tako še naprej izpostavljali mikrobom iz okolja) začela gnojiti.
Razen če nisem razumela šale. 
( ... in pojavil se je občutek sramu)
)
)
