Kljub temu, da ameriške mentalitete ne cenim, ampak prej nasprotno, bi težko odgovorila na to vprašanje, in to iz enega samega razloga: ker je vplive Amerike čutit povsod, tudi v Evropi, in ker bo to verjetno vedno bolj izrazito. Zato je, gledano nasploh, mogoče mal naivno sploh še kokrkol govort o razliki Evropa-Amerika, ker cel svet itak postaja ena sama Amerika. Karikiram, ampak mišljeno je bolj na subtilni, psihološki ravni kot pa v tem, kar se "vidi navzven" - ker tega, da Evropejci ohranimo neko kulturno identiteto, se ni tolk za bat da nam ne bi uspel. Mislm, da je glavno vprašanje, kolk nam bo uspel ohrant odnos do tega, kar mamo in kar je "drugačno" od Amerike. Tle bi se pa znal zataknt, ker večinoma se folku ne da kej dost ubadat s takimi vprašanji. Kljub temu, da je večina Neameričanov mnenja, da so Američani s svojim predsednikom vred preprosto nek degeneriran narod obće šlampastih in razvrednotenih primitivcev, mislm, da kaj dlje od tega tud ne gre.
Eden od razlogov je pa najbrž ravno to, kot je omenu že opium, da je težko ugibat, kje in zakaj bi blo bolš, če nismo tega sprobal.
Kar se tiče samih pogojev življenja, moje mnenje: it v Ameriko in tam uspet, narest kariero, danes pomeni bit en velik konformist. Predvsem je pomembno, da si za Busha, kajti vsaj poleti leta 2005 nej bi med Američani še veljalo splošno prepričanje, da je Bush pač smotrna rešitev tega sveta, s tem pa tud vse zakulisne igrice, povezane s posli posameznikov. Ali drugače: če npr. hočeš odpret firmo in ob tem rabiš veze (kar kot tujec iz Slovenije sigurno da jih še kako rabš), se morš pretvarjat, da si "za" in ne proti. Tko kot v času komunistične diktature na primer. Tko da, jst osebno že iz tega razloga niti pomisnla ne bi na stalno selitev v ZDA, ker mislm, da bi to potegnl ogromn enih stvari za sabo in ker dvomim, da bi hotla spreminjat svojo ideologijo sam zato, ker bi hotla met neke ameriške sanje.
Bi si prej izbrala Evropo, o tem sploh ni dvoma. V ZDA bi šla mogoče kdaj na počitnce
Nekdo je govoru o regionalnih razlikah oz. milanskem prikoličarskem predmestju.... Ma, je žalostno, sam... Ni to že kar konstanta?
Je v Ljubljani ravno tako; Murgle so samo streljaj stran od mnogo manj imenitne Rakove Jelše. In ex-WTC na Dunajski ravno tako ni daleč stran od Tomačevega...
In je v Parizu isto.
In v Londonu tud.
...
Povsod so ta nasprotja, pa verjetno da tud ameriška mesta premorejo svoje revne četrti in propadla mestna obrobja. Stvar lobiranja oziroma parlamentarnega/v primeru ZDA kongresnega grebatorstva in upešnosti njihovih zastopnikov, razporejanja proračuna na račun vzpenjače na Ljubljanski grad/Busheve vojne v Iranu, podkupljivosti in pranja denarja, izgubljenih/pridobljenih glasov na volitvah, osebnih zamer, vez in poznanstev. Ok, ni vedno vse tko črno-belo, sam ponavad je še bolj umazano, kot mi vemo oziroma mislimo.
Seveda bomo zlo veseli, ko se bo vse to enkrat nehal...
Mogoče še neki...
Ne bi se čudila, če bi se lepega dne Američanom sumljivo poslabšal in bi se nenadoma uprli tej svoji mcdonaldizaciji, mogoče celo še ostreje protestiral proti svojemu vodstvu, kot so to počel do zdaj.
Vsekakor upam, da ne bodo izgubil sami proti seb, ker svetovne vojne si noben ne bi želel
Ker vem, da je težko kr uletet v USA in met tam neko blazno situirano življenje in da težko uideš stotim hamburgerjem, preden si spedenaš lajf, bom rajš še naprej sanjala o evropskih kot pa ameriških mestecih. Ne pravim, da se mi Amerika upira, to ne, rada bi kr ene par mest obiskala in bla tam za nekaj časa, ampak ne predstavljam si pa življenja za vedno tam gor. Se mi zdi, da je Evropa še vseen mal bolj "divja" in avtentična (pa med drugim tud ne tolk zlo silikonska) kot pa recimo USA, in to v vseh pogledih.
Dopuščam možnost, da sm vmes mal zašla s prvotne teme...
Sj mu dam delno prav. Danes morš met "hrbtenico" v smislu "america is evil, I am vegetarian, I wear necklase from 3muhe in pijem kavo z mojo bi-frendico v tiffaniju". Kdor za vsako stvar prbija take nebuloze je pomoje še bolj skomercializiran k Sony plaza v NY.
