1) S tem lahko močno ranimo čustva partnerja, ter ogrozimo tudi naš socialni status. »Zlomljeno srce« lahko predstavlja več problemov, običajno sledi uspešno dolgoročno okrevanje prevaranega, v hujših primerih pa se lahko konča tudi s poškodbami samega sebe ali s poškodbami prevaranta. Mislim, da so možne miselne variante v prevarani osebi, vzemimo za primer osebo ženskega spola takšne; »kako je mogel??

2) Drug glavni vzrok, da je večina proti varanju, pa je nek moralni zadržek v nas samih. Tako rekoč »slaba vest« je lahko tista, ki nezvesto osebo kaznuje veliko bolj kot kdorkoli drug. Če na varanje nekdo ni psihično pripravljen je to zanj/zanjo zagotovo slaba ideja, le kako partnerju pogledati v oči in mu reči »rad te imam«, če pa imaš 10 minut vožnje stran nekoga drugega, ki komaj čaka da mu spet padeš v objem, ali pa skočiš z njim v posteljo, odvisno od razmerja.
Torej, s tema dvema razlogoma se najbrž vsi strinjamo? Potemtakem je potrebno le »rešiti« ta dva problema, in situacija se naenkrat obrne, lahko postane pozitivna ali pa celo nekaj najlepšega kar se nam je v življenju zgodilo. Zakaj torej slediti nekim moralnim načelom, ki so starejši kot sam Vatikan, če pa je cilj našega kratkega življenja »imeti se kar se da lepo«? Seveda, ko enkrat najdeš sorodno dušo oziroma tistega, ki mu v ameriških filmih pravijo »the one« je varanje nepotrebno in nemogoče. A kaj ko marsikdo te osebe ne najde nikoli v življenju ali pa morda takšna oseba zanj sploh ne obstaja (čeprav nam filmi že celo življenje vbijajo v glavo idejo, da je za vsakogar nekje nekdo, ki je zanj popoln, vendar je resničnost vendarle nekoliko grša – preprost dokaz (ki ga ni mogoče zavreči) za to; na svetu je na milijone ljudi ki niso nikoli bili srečno zaljubljeni). Torej, če si hočemo privoščiti neko lepo afero ali sekundarno razmerje, se je najprej treba rešit »moralnega zadržka«. Zavedat se je treba v kaj se spuščamo in imeti dober razlog za to (partner nam ne v celoti ustreza, ne nudi vsega kar želimo tako v življenju kot v »postelji«, imamo občutek da potrebujemo več, si želimo »živeti sanje«.. itn. od vsakega posameznika odvisno, razlog mora bit trd in utemeljen, v mojo definicijo »varanja« ne uvrščam kratkih »grehov« zaradi alkohola, kakršnekoli motnje ali drugih substanc), hkrati pa je treba biti v dobri psihični pripravljenosti, da nas ne »peče vest«, ter da se ne izdamo na lažeh. Najtežje je sam sebe pripravit na to.
Rešitev prvega problema pa je nekoliko bol preprosta, le upoštevati moramo »pravila varanja« in prvo pravilo, ki je hkrati razlog za vsa druga, je kot pri nanizanki Dexter; »Don`t get caught!!!« , saj s tem sprožimo število prej omenjenih negativnih posledic. Več o »pravilih varanja« pa drugič, če si bom le vzel čas, našel motivacijo ali pa imel kakšen drug razlog za nadaljevanje.
Nekakšnega »zaključka« se pa nebom lotil, ker ga ni, rad bi le dosegel da varanje nebo več tako ostro obsojano, ko pa je pogosto pozitivno.
Dodatek za forum:
Nisem nek zagovornik varanja, nasprotno, če sta dva zaljubljena in se imata rada, imata občutek, da sta narejena drug za drugega, naj v tem še naprej uživata in pustita varanje drugim. Meni se gre nekako bolj za to, da sem se varanje naučil razumeti in nimam nikakršnih predsodkov do nezveste osebe. Trenutni partnerki sem zvest, ne čutim potrebe po kakšni drugi, če pa kdaj ta občutek izgubim na dolgi rok (ne pa po vsakem prerekanju..) pa gremo dalje.

http://vigrxplus-nakup.si/ Poizkusite!
lp