Anonima: Ženska v Berlinu Dnevnik iz pomladi leta 1945, ko je ruska vojska vkorakala v Berlin. Tema, ki je bila dolgo prikrita: posilstva nemških žensk s strani ruske vojske.
Ženske različno reagirajo na to ... nekaterim se skoraj zmeša, nekatere naredijo samomor. Neka 16-letnica se hvali, kako njene sestre ni nihče hotel posiliti, njo pa so, ker je lepša Avtorica dnevnika pa se odloči, da je najbolje pridobiti si naklonjenost višjega ruskega častnika v zameno za hrano in da jo ščiti pred vsak večer drugim vojakom. Je to prostitucija? To se tudi sama sprašuje. Ampak nagon po samoohranitvi (lakota) je močnejši od želje po osebnem dostojanstvu.
Zanimiva knjiga.
Zašto se sve to dešava da l čovek išta rešava il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
Js ful rada berem resnične zgodbe.Prebrala sem pa že:
-Sabine Dardenne: Imela sem 12 let, vezela kolo in se odpeljala v šolo-kr uredu, ampak je ne uvrščam v najboljše
-Souad: Živa zažgana-ena meni najboljših resničnih zgodb, ful pretresljiva
-Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka
-Waris Dirie: Puščavska roža
-Melissa P.: Pred spanjem si strokrat skrtačim lase; njena druga knjiga (Vonj tvojega diha) mi pa sploh ni všeč, sem jo kr odložila po prvih nekaj straneh
-Bruna Surfistinha: Sladek škorpijonov strup-pravkar sem začela brat in je res ful zanimiva zgodba.
Zadnje čase sicer ne berem veliko, ampak sta mi pa full všeč knjigi:
Carmen Bin Ladin - Kraljevina izza tančice - moje življenje v Saudski Arabiji
Scott O Dell - Otok modrih delfinov (ni ravno avtobiografija, je mi pa všeč)
prva knjiga, ki v kateri je dogodek opisal eden od preživelih: v njej ponuja novo perspektivo o dogodku; prvo knjigo je napisal po pripovedovanjih Piers Paul Read z naslovom ŽIVI. Po njej je bil posnet tudi istoimenski film
Zašto se sve to dešava da l čovek išta rešava il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
kr.ena napisal/-a:Misha Defonseca: Preživela z volkovi Začela sem jo brati ob enajstih zvečer in ne vem, koliko je bila ura, ko sem šla spat, ampak prebrala sem jo "v šusu" do konca. Naslov sicer malo zavaja ... deklica je prehodila 4000 km po Evropi, vmes je pač dvakrat srečala volkove in se družila z njimi, ampak doživela je tudi marsikaj drugega. Niso volkovi tista osrednja zgodba, so pa vsekakor zanimiva izkušnja. Eden boljših dokumentarcev. Zaradi same vsebine, seveda. Literarni slog ni nič kaj posebnega, ampak saj tovrstnih knjig ne berem zaradi tega.
Renata Salecl danes v Sobotni prilogi navaja, da si je Defonseca celo štorijo izmislila. (menda je sama pred kratkim priznala) Nikoli ni bila žrtev holokavsta, rasla je v rejniških družinah in nikdar se ni potikala okrog z volkovi.
No ja. Domišljijo pa ima. Ampak edina vrednost njene knjige je bila v tem, da naj bi bila resnična. Če to odšteješ, ne ostane nič. Brez sloga in literarne vrednosti.
Zašto se sve to dešava da l čovek išta rešava il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
Berem knjigo Bela Masajka. Po eni strani mi gre na živce, ker ženske ne morem in ne morem razumet, po drugi strani vztrajam pri branju, ker me full zanima, kaj vse se bo še zgodilo.. Bi se pa tudi sama kdaj odpravila v Kenijo..., pa ne zato, da spoznam svojega Masaja
Zemlja je velika učiteljica tistim, ki ji znajo prisluhniti. Življenje se tu ne bo končalo, ne glede na to, kaj počne človeštvo. Zemlja bo ostala. Le človeštvo se bo vrnilo v nič, od koder je prišlo, razen če ne bomo spremenili svojih navad!
Mene so vedno pritegnile biografije ozdravljenih odvisnikov oz. vse kar je povezano z narkomani. Čeprav nisem nikoli rada brala, sem take knjige dobesedno pogoltnila v dnevu ali dveh. Nekako najljubše so mi bile:
- Zgodovina moje heroinske odvisnosti (Zlatko Blažič)
- Kam grejo ptice umret? (Marinka Fritz Kunc) - mislim, da me je ta potegnila med knjige s podobno vsebino
- Kodrlajsasti piton (Marko Ješe in Branko Gradišnik)
- Ponovno rojen: pot iz pekla mamil (Tomaž Golob)
Zelo zanimiva mi je bila tudi Beg iz harema (izpoved mlade Beograjčanke).
Pocestnico od Benke Pulko je katera prebrala? pri nas so vse sposojene in že vnaprej rezervirane. tak da je še nekaj časa najbrž ne bom dobila v roke...
ta čas bo na vrsti še katera od Šeruge. njegov stil pisanja mi je všeč, je čist preprost... sem ga zadnjič poslušala na radiu si... človek se ga kar ne more naposlušati; s kakšnim užitkom posreduje svoje izkušnje, poglede, doživetja. res fajn.
Sabine Kuegler: Klic džungle Še njena prva knjiga, Otrok džungle, mi je bila zelo zanimiva. Ta pa tudi. Sem zvedela marsikaj novega o aktualni politični situaciji v tem delu sveta ...
Zašto se sve to dešava da l čovek išta rešava il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
