hayley napisal/-a:Mmm zveniš skoraj kot kak terapevt.
Hvala za kompliment, hayley
Se ti opravičujem, da sem te nekaj ocenjeval ali si srečna ali nisi, vzemi z rezervo ocenjevanje, ne meni se zanj - živi svojo srečo oz. svoj lajf naprej
Gremo po vrsti. Priznam, da:
- Z očetom sem se malo pobotal.
- Naredil mi je itak vse in še več kot sem pričakoval.
- (Edino keša mi ni dal ne on ne domači tokrat nič
So tudi oni očitno uporniki, ko izrazim željo, da nekaj rabim, tega ne dobim
)- No, pustimo zdaj te malenkosti.
- Sicer toliko kot sva z očetom sedaj oddaljena, nisva bila še nikoli. Še dobro, da je končno našel čas za obisk. Jaz povsem drugače gledam na svet in ljudi od njega.
- Sva med drugim šla gledat lučke in sem pol s težavo skapiral, da je hotel iti na kuhano vino ne pa gledat lučk
- Še vedno prihajajo težave in izzivi v lajfu. Zdaj imam vsaj lepo mizo in končno lahko delam na drugi mizi kakor jem, sedaj šele vidim kaj vse bi rabil še opremiti (v bistvu je bilo dobro, da sem nekaj časa najprej v stanovanju živel, da sem spoznal oz. občutil prostor, sedaj pa postopoma ugotavljam kaj bi imel). Lahko pa da mi bo še kaka stvar naredila nepotreben strošek, večji od pričakovanega
- hayley, saj po mojem sem v pretklosti že pisal o tem, da je za srečo potrebno dvoje, tako je govoril tudi moj večletni (in (zaenkrat?) zadnji terapevt), eden boljših v Sloveniji, z uradno dobrim renomejem in mnogimi prestižnimi funkcijami ter pozicijami v družbi, če sem malo šaljivo žleht
(so ga povabili v eno precej gledano oddajo komentirat obvezno cepljenje - sigurno je doktor medicine psihiater izvrsten strokovnjak za nalezljive bolezni
)- Ampak psihiatrični sistem te okalupi v svoje vrste in v svoj način razmišljanja. Iz tebe naredijo bolnika za celo življenje, odvisnega od njih in njihove farmacije. Sedaj verjetno že vidite, da zgodbe s covid-om ne bo konec. Če odmislimo neke hude teorije zarote lahko precej preprosto vidite, da je biznis s cepivi zelo huda stvar za tiste, ki so pri koritu, in že te
volkove bo precej težko krotit. Sami se sigurno ne bodo.
- Čeprav se verjetno vsi zavedate, da epidemija, ki (večno) traja pomeni, da so zemljani pahnjeni v večno trajajočo množično psihozo, kjer se človek boji človek,
homo homini lupus- No, žal namen psihiatra ni, da te ozdravi, ker te z zdravili, ki jih ima na voljo niti ne more (lahko te zgolj veže na njih). In tako je še pri mnogih (kroničnih) boleznih, ki jih "zdravi" uradna medicina.
- Prav tako tisti 2 tezi:
*a) biti zadovoljen v službi
*b) biti zadovoljen s partnerjem
Sta precej klišejski in bolj govorita o tem kaj si želi družba, kakor o tem kaj si želi posameznik. Se pa veliko ljudi poistoveti s tem in potem se res počuti v skladu s točko b.
- Recimo, da se bolj osredotočim na točko b.
- Jah, jaz sem čutil, da je b zame pomemben. Zelo pomemben. Skupina (na naši skupini je bil psihoterapevt bolj moderator kakor udeleženec, tako da se je praviloma precej redko oglašal - je pa takrat, ko se je oglasil, seveda hotel biti
moder pridigar) me je večkrat soočila s tem, če ne upam zapustiti partnerke, ker se bojim, da bom ostal sam. Sam sem šel v zanikovanje tega, da bom jaz hitro šel naprej in da se samskosti ne bojim.
- Ko sva šla narazen sem opazil, da sem ostal sam. In da ne morem dobiti druge, da sem naenkrat zelo zelo odbijajoč za ženske, čeprav sem se sam sebi zdel precej boljši, bolj samozavesten človek kakor sem bil pred 10 leti, ko pa sem imel kar veliko "prijateljic".
- Pač, karma ostane, da ne gremo preveč analizirat
- Potem sem upošteval nasvet, ki ti ga sicer dajo tudi v Holywoodskih filmih. Je nesrečna s partnerjem in ji terapevt reče, pa najdi si hobi.
- Verjamem, da je precej enostavno povedati, ker jaz ta hobi iskreno tukaj sem precej dolgo iskal. Že dolgo vidim, da moj poklic me ne osrečuje izven dela. Ne morem 16 ur biti samo v svojem poklicu. Eni so lahko, vsaka čast tistim.
- Po nekem naključju (ali pa Božji previdnosti) sem našel ples, kjer lahko sebe izrazim, kjer sem sprejet, kjer imam varen prostor... in vse skupaj name deluje res zelo zelo zelo dobro (bi rekel, da je to moja nova psihoterapija, zamenjava za prejšnjo "uradno" skupino)
- Trenutno se ne obsojam, da sem samski, in trenutno sem v stanju, ko sem lahko kreativen v svoji samskosti. To je pri mojih letih presneto težko, večina ljudi ni kreativnih v svoji samskosti in mnoge ženske, ki so vsaj povprečno lepe hitro gredo v objem drugemu moškemu - ker je tako lažje, bolj enostavno, ker imajo problem biti sam(sk)e
- Zdaj sem v tistem moodu, ko bi morda znal biti privlačen za nasprotni spol, saj ne oddajam vibracij tipa "ful slabo se počutim samski, daj mi zapolni to praznino, veliko zanimivih stvari lahko počneva, res bi bil super fant zate

"
- Ampak trenutno se s tem niti ne obremenjujem. Všeč mi je, ko me ženska
inspirira. Če je npr. lepa, seksi, pametna, socialno spretna, dobro pleše, je gibčna v fitnesu - jo res lahko začnem hudo občudovati. Pač ne bom se zaljubil v žensko, ker je ženska, ampak se bom zaljubil v osebo, ki je kreativna, smart, dobra v tem kar počne, da jo bom lahko občudoval
- In ker sem se zadnjič marsikateri zameril, ko sem analiziral "dejstva" o žensko-moških vlogah. Avtorica plesa, ki ga plešem(o), je seveda ženska
