Končno en, s katerim se bo (upam da) dalo bolj podrobno razpravljati.
Diprogenta napisal/-a:Kaj mislim o Borisovih postih? Kljub temu, da trdi, da ma zanje "strokovno ozadje" (me prav zanima, kakšno), govori nekaj, kar nikakor ni res. Zelo na kratko:
Morda ti nisi dobro razumel, ne pa da to, kar jaz pravim, ni res.
Diprogenta napisal/-a:1. Vsako čustvo ima svoje funkcije in svojo logiko, delitev na "pozitivna" in "negativna" je zgolj stvar družbenega konstrukta. Edini zares destruktivni emociji sta samoprezir-inferiornost in samosovraštvo-mortido.
Če jezo le ponazoriš in te ta ne preplavi, s tem običajno prestrašiš sogovorca. Če je tvoja jeza dolgotrajna, lahko sogovorec zaradi tvojega destruktivnega početja zaide v stresno situacijo.
Če te jeza preplavi (ti pride do živega... te naredi živčnega), se tudi v tebi porodi stres. Stres pa je vedno škodljiv. To verjetno veš in mi ni treba dokazovati ali pač?
Naj bo na kratko...
Stres je nekaj, kar obremenjuje naš človeški ustroj, nas dela manj sposobne, slabša našo odpornost. To je stanje, do katerega pridemo zaradi različnih vzrokov. Povzroča ga hormon kortizol -najpomembnejši naravni glukokortikoid (steroidni hormon) skorje nadledvične žleze.
Stres povzročajo negativna čustva in sem spada tudi jeza. Ne zato, ker bi bil to družbeni normativ, ampak ker preverljivo škodi. Čisto nekaj drugega pa je demonstracija jeze, brez da bi jo sami občutili. Za nas je bolje, da stres preprečimo ali pa da se ga čimprej znebimo. Stres zna biti hudo nevaren.
Destruktivno je vse, kar škodi tebi ali drugim. Tako da moraš dodati k samosovraštvu tudi sovraštvo do drugih. Zakaj? --> Vsak, ki sovraži druge v bistvu sovraži sebe. Zakaj? --> Vsi smo povezani in če boš delal drugemu slabo v bistvu škodiš sam sebi. Kako smo povezani? --> Je treba komu razlagati?
Pozitivno je nekaj, kar koristi vsem. Negativno je nekaj, kar škodi vsem. Filozofska vprašanja so:
1.)Kaj vsem škodi?
2.)Kaj vsem koristi?
3.)Kaj vsem škodi in vsem koristi?
Jeza običajno skrha medsebojne odnose in takrat se napetost v ozračju poveča, ljudje so bolj dovzetni za stres. Stres oslabi imunski sistem, zato nam pade odpornost in smo zaradi tega bolj dovzetni za bolezni.
Diprogenta napisal/-a:2. Smisel jeze je v tem, da se izrazi! Jeza pove, da se nekdo neupravičeno obnaša na način, ki ogroža neko našo pomembno vrednoto. Z jezo varujemo integriteto svoje ego-meje, zato jo moramo pokazati drugim, da lahko ti občutijo krivdo in ne ponavljajo škodnega ravnanja v prihodnje! Sproščanje jeze s tekom ti bo kaj malo pomagalo pri tem...
Smisel vsakega čustva je, da se
občuti in izrazi tako, da drugega ne prizadeneš. Smisel vsakega občutka je, da obstaja. Smisel občutkov in čusev je, da se jih doživi in da se naučiš z njimi upravljati, da z njihovo pomočjo ustvarjaš in popravljaš... ne pa da rušiš.
Če bi znal sogovorca urazumeti, bi bila jeza nesmiselna. Torej je jeza tvoja šibkost, ko ne znaš razumsko prepričevati.
Krivdo ljudje običajno občutijo takrat, ko se sami znajdejo v podobni situaciji kot tisti, kateremu so krivico storili, ker se takrat lahko dobro zavejo, kaj so sploh naredili narobe. Šele ko človek zares spozna, kaj dela narobe, se bo zbal, da ga drugi ne bodo sprejeli zaradi tega, ker je krivičen. Dokler ne bo vedel, da je krivičen, ga to običajno ne bo ganilo in bo mislil, da je njegovo početje zanj koristno ali pa neškodljivo.
Marsikdo npr. nonstop ponavlja znova in znova neke napake, ki drugim škodijo, pa se tega nikakor noče zavedati. Kako boš z izkazovanjem jeze v njih pričaral krivdo? Prej boš pričaral zahrbtno opravljanje, potrebo po maščevanju, še večjo jezo. Ali pa jih boš z jezo pripravil k razmišljanju? Ne, za to ni potrebe. Ti lahko povzdigneš svoj glas tudi brez da bi bil jezen. Tako boš tudi bolj skoncentriran na to, kar boš povedal.
Diprogenta napisal/-a:3. Prepričanje, da je v vesolju "skrivnostna sila", ki nam "pošilja" negativna čustva, sodi bolj v pravljice kot pa v resno psihologijo.
Ta
sila ni nič skrivnostna. Vse, kar seva, se označuje kot sila. Ta sila so misli. Misli so valovanje. Sem si pa kar mislil, da se bo našel en, ki bo to silo takoj povezal s pravljicami. Sem nalašč tako napisal.
Diprogenta napisal/-a:4. Sploh je pa jeza čustvo in ne "občutek"! Osnovna terminološka napaka, ki si je "strokovnjak" ne bi smel privoščik, ker bi vedel, da je telesna reakcija zgolj sestavni del t. i. kroga emocionalne reakcije.
Čustva se najprej občuti, potem pa jih lahko izraziš... nikjer nisem enačil čustev z občutji.
Ljubezen občutiš, jezo občutiš, strah občutiš,... In vse to so čustva.
Nekateri celo mislijo, da sta ta dva procesa - občutje in prikaz čustev - vzporedna. Npr. če nekdo, ki smo ga imeli radi, umre, bomo hkrati postali žalostni (to bomo občutili) in to žalost izrazili (npr. s solzami ali povešenjem obraznih mišic).
Diprogenta... saj veš, da so psihologi skozi zgodovino tolmačili čustva in odzive na njih na najmogočnejše načine. Več desetletij so poučevali eno, potem je znanost napredovala... pa so poučevali čisto drugače... in potem je znanost še bolj napredovala in so spet poučevali drugače.
Šele kognitivna znanost in kvantna teorija se bosta bolj približali k resnici čustev... drugo so zgolj površna opažanja. Pa čeprav so mnoga površna, so nekatera zelo blizu resnici. Katera?
P.S.: v prejšnjem komentarju si napisal, da se smejiš ob branju... kar tako naprej... smeh ima po nekaterih pričevanjih in kliničnih dokazih zdravilne učinke, ker naj bi zaviral izločanje stresnih hormonov in povečal število protitelesc v imunskem sistemu. Torej... če si jezen, ti priporočam veliko smeha.
Po drugi strani pa se človek (ko ni v družbi... npr. ob branju foruma) smeji nepredvidenim razpletom. In s tem poveš, da poseduješ enciklopedijsko neznanje.