Odpraviti jezo... da ali ne?

[Boris]

Zelo dobro razmišljanje o jezi:
http://users.volja.net/delorto46/razmisljanja7.htm

Osnovna stran: http://users.volja.net/delorto46/druga.html


Jeza nam služi, ko to negativno čustvo prepoznamo in obrnemo sebi v prid.

Nam je lahko nekaj v prid, če drugemu škodi?
Kako se soočate z jezo, kako jo odpravljate?

[Yanc]

Jeza je ful slaba...če jo izkoriščaš sebi v prid je to izsiljevanje...če pa se ne znaš z njo spoprijet pa je to slabo zate. Jaz zmeraj ko sem jezna se umaknem vzamem si 10 min časa, si nardim mirno glasbo in razmislim. Potem nikoli grdo ne rečem nazaj in vedno se lahko pogovorim. Ok no priznam...so trenutki ko me neka stvar spravi tako zelo iz tira in se tako jezna da buhne iz mene...ampak to se zgodi enkrat na pol leta, pa še to ne. Ni se vredno jezit...bolše se je pomirit in vzet na izzy

življenje je prekratko da bi ga zapravili....vsak dan je nasmejan

[Dzuro]

Če pomislm se sploh velik ne jezim. Me ne spravjo stvari tko hitr iz tira, tko da ponavad rečem jebiga tko je, pa grem dalje. Najbollj jezen sem bil, ko so mi ukradl kolo. Res sm popedenov vse, pa spucov pa res vse...bil je prfect...nasledn dan pa Tko sm bil jezn, da sem šol zbrcat en drevo

[miteq]

Vsekakor je koristna. Na takšen ali drugačen način.

[Boris]

Vsekakor je koristna. Na takšen ali drugačen način.

Podaj en sam primer, kjer se to izkaže za res in ga strokovno argumentiraj.

[nutella]

Vsekakor je koristna. Na takšen ali drugačen način.

Podaj en sam primer, kjer se to izkaže za res in ga strokovno argumentiraj.

Odebeljeno sm nazadnje slisala v srednji soli pri psihologiji,pa ze takrat mi je blo

[Zvoncica]

Sama sem precej redko jezna... največkrat sama nase. Ker se nisem dovolj učila za izpit, ker se trudim, da bi se določenih stvari držala (rada bi recimo nehala zamujati) itd. Če se jezim nase, se mi zdi jeza koristna. Naslednjič se pač bolj potrudim, da česa ne ponovim.

Če sem jezna na druge, ponavadi to direktno rečem. Isto se trudim bolj kazati svoja čustva. Pol se pa pogovoriš, pa hitro vidiš, kdo&kaj je naredil narobe.

Na stvari, na katere itak ne morem vplivati, se pa nikoli ne jezim

[miteq]

Vsekakor je koristna. Na takšen ali drugačen način.

Podaj en sam primer, kjer se to izkaže za res in ga strokovno argumentiraj.

Z veseljem te bom popeljal v brezmejne planote usmske razsežnosti. Ne bom sicer strokovno argumentiral svojih trditev (ker se mi ne da pisat tristranskega eseja), vendar, če imaš vsaj malo zdrave pameti (kar ni mišljeno žaljivo), boš uvidel moje argumente kot popolnoma možne in resnične.

Dejstvo je, da je jeza dvorezen meč, ki opraska tako pošiljatelja, kot tudi prejemnika. Tukaj bi se verjetno oba strinjala, saj destruktivnost ni nikoli enosmerna. Ne mislim nakladat, vendar ti bom naštel nekaj zgodovinskih asociacij, ki bodo potrdile moje stavke: Lep primer so raznorazni kmečki upori - dejanja, ki so bila storjena z veliko jeze, sovraštva in še česa. Silo upanja po pozitivni spremembi življenja je gnala predvsem jeza - jeza, ki je ljudem govorila naj se uprejo tiraniji opresorjev - svojih zemljiških gospodov - saj si zaslužijo še kaj boljšega, kot to, da jim vsake toliko časa poberejo tretjino letine. Dovolj o kmečkih uporih. Upam, da si spoznal koristnost jeze v prejšnjem primeru. Podobno bi lahko rekel o raznoraznih revolucijah (francoska, ruska, ameriška in še cel kup drugih), ki so pomembni mejniki v naši zgodovini.

Kar se pa tiče medčloveških odnosov, pa ti tudi lahko namignem na zgornji odstavek, ki govori o jezi, katera nastaja ob zatiranju človeka oz. osebnosti. Mar bi se morali pustit drugim zatirati? Naj si bo to prodajalka v trgovini, ker ti noče zamenjat kupljenega blaga, referentka v turistični agenciji, ker ti prekličejo dopust zaradi neznanih razlogov, kljub temu da si ga že zdavnaj v celoti plačal, ali pa kakšno drugo zatiranje, nevidno, ki je na vsakem koraku, vendar ga kljub temu nikoli ne opazimo - jeza bo v pravem trenutku in na pravem mestu koristna.

Kdor misli, da se lahko v življenju vse doseže z lepo besedo, se naj zbudi iz pravljice.


p.s.
Mislim pa, da ne rabim razlagat kakšne so posledice jeze, če je izzvana po krivem. Vsi vemo kaj se je dogajalo nad ljudmi v, recimo, vojnah.

[Yazmeen]

Se strinjam z miteqom.
Jeza zna bit u določenih situacijah koristna in to takrat, ko iz tega potegneš kaj dobrega zase...bilo kaj, uglavnem, da so posledice prijetne zate (npr.,ko ti nekdo dela krivico, ukrepaš iz jeze in to je dobr, ker to ustaviš s tem).
Sej bi blo lepo, da bi bli ljudje taki, da se ne bi blo nikol treba na nobenga jezit, da bi se dal vse lepo poment, ampak z enimi se pač ne da, ker je velik folka pokvarjenga.
Ti pa jeza sigurno pobere dost energije in včasih tud živcev, v tem primeru, si pa nardiš več škode, kot koristi.
Mislm, da če maš jezo "pod nadzorom" (to tko mislm, da če se znaš mau razjezit, ampak ne na način, da te čist vrže iz tira), da ni nč narobe, če jo kdaj "koristiš".

[micamaca]

miteq ... dejstvo je da je jeza včasih (žal vedno bolj pogosto) edino kar ti ostane, da si izboriš svoje pravice... ljudje postajajo namreč vedno bolj ignorantski, nevzgojeni oz. nesramni in z lepo besedo pri marsikomu ne moreš več prit do konca...

[kr.ena]

Jeza je po moje čisto instinktivna reakcija; vsaj jaz ne morem vplivat na to, kdaj bom jezna in če sploh bom. Ko pa jezo pri sebi prepoznam, jo lahko kontroliram.
Recimo tako, da se s človekom, ki me je razjezil, pogovorim- ne takoj, ampak ko premislim, kaj in zakaj točno me je razjezilo. (najbolje naslednji dan)

[Boris]

Miteq, silo upanja po pozitivni spremembi življenja je gnala ljubezen do življenja, ne pa jeza.
S tem tvoji argumenti propadejo. Podaj boljše.
Želja po pravici in resnici je ljudem govorila naj se uprejo tiraniji opresorjev... in to željo je gnala naprej ljubezen. Jeza je rušilna sila, medtem ko je ljubezen ustvarjalna in kreativna.
Seveda pa je bila vmes med upori prisotna tudi jeza... ki pa je človeka zaustavljala pri razvoju.

[*zeljka*]

Vsekakor je koristna. Na takšen ali drugačen način.

Podaj en sam primer, kjer se to izkaže za res in ga strokovno argumentiraj.

Z veseljem te bom popeljal v brezmejne planote usmske razsežnosti. Ne bom sicer strokovno argumentiral svojih trditev (ker se mi ne da pisat tristranskega eseja), vendar, če imaš vsaj malo zdrave pameti (kar ni mišljeno žaljivo), boš uvidel moje argumente kot popolnoma možne in resnične.

Dejstvo je, da je jeza dvorezen meč, ki opraska tako pošiljatelja, kot tudi prejemnika. Tukaj bi se verjetno oba strinjala, saj destruktivnost ni nikoli enosmerna. Ne mislim nakladat, vendar ti bom naštel nekaj zgodovinskih asociacij, ki bodo potrdile moje stavke: Lep primer so raznorazni kmečki upori - dejanja, ki so bila storjena z veliko jeze, sovraštva in še česa. Silo upanja po pozitivni spremembi življenja je gnala predvsem jeza - jeza, ki je ljudem govorila naj se uprejo tiraniji opresorjev - svojih zemljiških gospodov - saj si zaslužijo še kaj boljšega, kot to, da jim vsake toliko časa poberejo tretjino letine. Dovolj o kmečkih uporih. Upam, da si spoznal koristnost jeze v prejšnjem primeru. Podobno bi lahko rekel o raznoraznih revolucijah (francoska, ruska, ameriška in še cel kup drugih), ki so pomembni mejniki v naši zgodovini.

Kar se pa tiče medčloveških odnosov, pa ti tudi lahko namignem na zgornji odstavek, ki govori o jezi, katera nastaja ob zatiranju človeka oz. osebnosti. Mar bi se morali pustit drugim zatirati? Naj si bo to prodajalka v trgovini, ker ti noče zamenjat kupljenega blaga, referentka v turistični agenciji, ker ti prekličejo dopust zaradi neznanih razlogov, kljub temu da si ga že zdavnaj v celoti plačal, ali pa kakšno drugo zatiranje, nevidno, ki je na vsakem koraku, vendar ga kljub temu nikoli ne opazimo - jeza bo v pravem trenutku in na pravem mestu koristna.

Kdor misli, da se lahko v življenju vse doseže z lepo besedo, se naj zbudi iz pravljice.


p.s.
Mislim pa, da ne rabim razlagat kakšne so posledice jeze, če je izzvana po krivem. Vsi vemo kaj se je dogajalo nad ljudmi v, recimo, vojnah.

podpis!
učasih je pač dobr se razjezit.
sploh pa če bi usak človek use požru in šu naprej...verjetn nebi prou daleč pršu k bi se use to naberal not in k bi izbruhnl bi blo še hujš kokr pa če bi se človek takoj razjeziu zaradi česarkoli. sicer pa spet odvisno od osebe - eni pač lahko živijo brez da bi se kadarkol razjezil eni pa pač rabjo to da bi sploh lahko živel normalno.

[Boris]

Željka, seveda da ni dobro, da jezo zadržuješ v sebi. Ampak ni bilo vprašanje, ali jo je smiselno zadrževati v sebi, ampak ali jo je smiselno prenašati na druge. In to ni smiselno. Smiselno pa jo je dati iz sebe na fer način... npr. s tekom.

[miteq]

Miteq, silo upanja po pozitivni spremembi življenja je gnala ljubezen do življenja, ne pa jeza.
S tem tvoji argumenti propadejo. Podaj boljše.
Želja po pravici in resnici je ljudem govorila naj se uprejo tiraniji opresorjev... in to željo je gnala naprej ljubezen.
Seveda pa je bila vmes prisotna tudi jeza... ki pa je človeka zaustavljala pri razvoju.

Katera stvar je gnala katero... O tem bi se dalo debatirat; na koncu bi prišla do zaključka, da je to le obrambni mehanizem naše psihe. Dejstvo pa je, da je jeza prilivala veliko olja na ogenj, zato upam, da še vedno tretiraš moje argumente kot veljavne.