Otrok, midva pa narazen

Odgovor strokovnjaka:

Najprej pravni vidik. Sam sicer nisem pravnik, tako da odgovor morda ne bo 100-odstotno pravilen. V Sloveniji se zunajzakonsko zvezo, v kateri partnerja živita v istem gospodinjstvu več kot leto dni, v primerih, ki jih zakon posebej določa, pa dve leti, obravnava enako, kot če bi bila partnerja poročena. Kar pomeni, da ti pripada tvoj sorazmerni vložek v stanovanje, tudi če nimaš računov. Zdaj pa k vama. Glede na to, da imata skupaj otroka, upam, da ne bosta kar takoj odnehala. Seveda je razlika, če sta imela težave že pred spočetjem otroka. V takem primeru rojstvo otroka težave le še poveča. Če pa ne, potem se potrudita. Moraš razumeti, da dojenček na začetku ne vpliva dobro na moške. Mame ste z njim povezane od trenutka, ko ugotovite, da ste noseče in se začnete božati po trebuhu. Moški za to povezavo potrebujemo veliko dlje. Še ko se otrok rodi, se to ne zgodi takoj, saj ga nimamo vsake štiri ure na prsih. Za nas se povezava začne, ko lahko začnemo z otrokom aktivno delati, ko se otrok začne odzivati, ko ni le mamin dojenček. Do takrat pa se počutimo izgubljeni, zdi se nam, kot da o ničemer ne odločamo, da nas ve zanemarjate, vse je drugače in zato postanemo razdražljivejši, morda zamerljivi, umaknemo se vase, rajši se skregamo itd. Zato vama za začetek predlagam, da si odkrito povesta, kako se zaradi dojenčka počutita, kaj pogrešata drug od drugega, kaj vaju moti, in potem si obljubita, da bosta to bolj upoštevala. Otrok je zelo pomemben, a tudi za vaju, ločeno od njega, morata aktivno skrbeti, ker s tem posledično skrbita tudi za vajinega sina. Če bosta oči in mami vesela, bo to čutil tudi mali. Upam, da vama bo spet uspelo postati super par, če pa ne, pa imejta pri kreganju in metanju drug drugega iz stanovanja v mislih to, da sta povezana za vse življenje in da morata oba potisniti ego in čustva vstran, seveda v otrokovo dobro. Zaradi malega se morata raziti veliko bolj zrelo in odgovorno, kot če sinka ne bi bilo.