Končno smo dočakali nov album enega najbolj priljubljenih glasbenikov pri nas - Jana Plestenjaka.
Na glasbeno sceno je poslal že šestnajsti album, katerega je ustvarjal v zadnjih dveh letih. Album je poimenoval Vse bo, vse bo in je navdihnjen z upanjem in pozitivo. Prinaša kar 10 novih skladb, dve izmed njih pa sta povsem osebni zgodbi. Žal ni izdal, kateri, je pa zato za Cosmopolitan odgovoril na nekaj vprašanj.
Kaj je za vas tisto, kar naredi poletje "poletje"?
Jan: Večeri nekje zunaj. Ob kamniti mizi z dobro družbo, hrano in dobrim vinom. Če so komarji na dopustu pa sploh! (smeh)
Kateri okus vam najbolj diši po poletju?
Jan: Vonj ribe, ki je spečena na trtinih vejah in vonj oljčnega olja.
Vemo, da obožujete morje, ampak ali radi zahajate tudi v gore, da se izognete poletni vročini?
Jan: Julija in avgusta za kakšen dan rad pobegnem na sever. Na Bovsko ali v Logarsko dolino.
Poletje v vaših pesmih pogosto simbolizira svobodo, lahkotnost, tudi zaljubljenost. Zakaj mislite, da imamo ravno poleti tako močna čustva?
Jan: Ljudje so na dopustih, sprostijo se, za trenutek pozabijo na vsakodnevni stres. Ponavadi se poleti zgodijo tudi prve zaljubljenosti ... Zdaj mogoče manj, ker se večino odnosov verjetno začne prek družbenih omrežij, v moji mladosti pa smo hodili po plaži, zvečer v kino, v pričakovanju, da zagledamo kaksno luštno punco. To so lepi spomini na poletne dni.
Ali ste kdaj doživeli poletno ljubezen ali hitro romanco, ki je ostala kot lep spomin?
Seveda. V glavnem so bili to neuspešni najstniški poizkusi in nerealna pričakovanja. Se je pa zgodil kaksen poljub ...
Kako s svojo izbranko Tadejo najraje preživljata vroča poletja?
Z Vespico se spustiva do morja, zvečer pa najraje za mizo pred hišo preživiva večer s prijatelji. Nič posebnega, povsem preprosti užitki.
Nova pesem govori o tem, kako hitro minejo lepi trenutki. Kateri je vaš najlepši poletni trenutek, katerega bi si želeli še vsaj enkrat podoživeti?
Jan: Rad bi spet preživel en dan z očetom in bratom, ki ju žal ni več med nami, in z mamo. Se smejal z njimi in obujal spomine.
Pesem spodbuja, naj življenje zajamemo z veliko žlico. Ste bili sami kdaj v obdobju, ko ste to pozabili – in kaj vas je znova prebudilo?
Jan: Predvsem sem pozabil na majhne stvari, ki pa so včasih pomembnejše od tistih, ki se nam takrat zdijo velike. To je bil trenutek zaslepljenosti z borbo za uspehom. Za zadovoljstvo pa je potrebno izpolniti oba pola. Lepo se je samemu sebi dokazovati in obenem ne pozabiti, da ti vsak trenutek nudi marsikaj, če imaš odprte oči in dušo.
