Med naji­nim pogovorom sem dobila obču­tek, da je Kaja veliko več kot le lep obraz z naslovnice, saj jasno izraža svoja stališča brez potrebe po ugajanju.

V svetu, kjer veliko deklet poskuša iskati vzornice v drugih, je dragoceno spoznati iskreno in samozavestno punco, ki verjame vase, ima jasno začrtane cilje in s pozitivno energijo premaguje težave.

Kaja, kako si se počutila, ko si Izvedela, da si postala dekle z naslovnice?

Pred končnim rezultatom nisem želela o tem veliko razmišljati, ker nisem hotela preveč pričakovati in biti razočarana, če ne bi bila izbrana. Klic sem prejela, ko sem kuhala kosilo. Lupila sem krompir in našla enega v obliki srčka, ki sem ga želela slikati s telefonom.

Takrat me je poklicala urednica Manca, ki mi je sporočila novico, da so me izbrali. Bila sem zelo presenečena in vesela. Manca je najbrž pričakovala, da bom kričala od veselja, ampak je namesto tega slišala tišino, zato me je vprašala, ali sem v redu.

Tako močno sem jokala od veselja, da se nisem znala umiriti. Zame je bila ta čudovita novica res nepričakovana. Zdi se mi, da se ti zgodijo lepe stvari, ko jih najmanj pričakuješ.

Komu si najprej povedala, da si bila izbrana?

Najprej sem poklicala mamo, ampak sem tako jokala od veselja, da je mislila, da je nekaj narobe. [smeh]

Zakaj misliš, da si bila izbrana?

Najbrž zato, ker sem bila med izborom sproščena in sem skromna, preprosta punca z velikimi željami.

Katere so te tvoje velike želje?

Moj glavni cilj je, da postanem samozavestna oseba in se ne primerjam z drugimi. Želim biti zrela in močna oseba. To je moja prva želja, druga pa je povezana s tem, da sem lani odprla svojo spletno trgovino z nakitom, ki ga sama izdelujem. Moj cilj je, da bi bila pri tem uspešna.

Kaj še počneš v življenju?

Sem velika ljubiteljica živali. Doma imam psička in mačko. Z njima se ukvarjam veliko časa. S psom greva dvakrat na dan na sprehod. Poleg tega že od 13. leta sinhroniziram risanke. Končala sem srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in sem dve leti delala kot kozmetičarka.

Rada tudi plešem, saj sem plesala šest let. Veliko mi pomeni tudi druženje s prijateljicami. Imam tri prijateljice, s katerimi smo zelo povezane.

Kaj ti pomeni prijateljstvo?

Veliko. V zadnjih šestih mesecih sem postala bolj odprta oseba. V srednji šoli sem bila namreč rada sama s svojimi mislimi. Vedno sem bila zelo povezana z mamo in starejšo sestro. V srednji šoli sem imela le eno zelo dobro in bližnjo prijateljico, ki sem ji lahko resnično zaupala.

V preteklih šestih mesecih pa smo se našle tri punce, ki smo si zelo podobne. Smo zelo čustvene, odprtih misli in se rade pogovarjamo o čustvih. Zelo sem vesela, da sem našla ljudi, ki jim zaupam in mi prisluhnejo, kadar imam težave.

Kaj je bila zate najtežja preizkušnja?

Prejšnje poletje sem zbolela za crohnovo boleznijo (kronično vnetna črevesna bolezen) v blažji obliki, ki se v mojem primeru pojavi v stresnih situacijah. Kadar se pojavijo bolečine, moram paziti na prehrano in ne smem uživati glutena.

Priznam, da mi gre na živce, ko ljudje rečejo: kaj se pa lahko 21-letni punci tako groznega dogaja, da ima crohnovo bolezen?

Drugi namreč ne morejo vedeti, kaj se ti dogaja in zakaj si pod stresom. Hvaležna sem, da lahko bolezen nadzorujem. Zavedam se, da je od mene odvisno, kako bom odreagirala na stres. V zadnjem času izvajam meditacijo, ker je pomembno, da se znam umiriti.

Zelo sem vesela, da lahko nadzorujem bolezen, ker zelo rada kuham in jem. Rada preizkušam nove jedi, zato si težko predstavljam, da bi se do konca življenja morala popolnoma odpovedati glutenu. Na srečo lahko jem raznovrstno hrano, vendar se moram naučiti obvladovati stresne situacije.

S katero hrano pa se najraje razvajaš?

Obožujem gumijaste bombone, čokolado in tortice.

Kako pa skrbiš za svoje telo?

Trikrat na teden grem v fitnes. Toda zad­njih šest mesecev sem bila precej šibka in sem izgubila nekaj kilogramov, zato sem manj hodila v fitnes, pa tudi paziti moram zaradi sklepov, na katere tudi vpliva crohnova bolezen. Pri gibanju mi pomaga moj pes, ki je poln energije, zato pogosto tečem za njim, kar je posebne vrste trening.

Se rada zabavaš?

Nikdar nisem rada hodila ven ob petkih in sobotah. Najbolje se počutim v domačem okolju. Rada grem k prijateljem, kjer igramo družabne igre. Dvakrat na leto grem ven, pa še to me mora sestra prepričati, da grem.

Nisem punca za klube. Več mi pomeni, da pripravim doma večerjo in povabim družinske prijatelje. Rada sem z ljudmi, ki jih poznam, in sem sproščena v njihovi družbi. To mi je ljubše, kot da bi šla ven in se družila z ljudmi, ki posegajo po alkoholu in drugih substancah.

Nekateri te morda poznajo po vlogi v nadaljevanki Moji, tvoji, najini. Te je že v otroštvu zanimalo nastopanje pred kamerami?

Ja, že pri treh letih sem šla pred televizijo in rekla mami, da bom pela, plesala in imela svoj šov. Nastopanje me je vedno zelo zanimalo. Pri 13 letih sem se vpisala v manekensko šolo, ki sem jo obiskovala dve leti. Tam smo se učili bontona in javnega nastopanja. Kmalu sem dobila ponudbe za snemanje.

Iz RTV Slovenija so me poklicali, da imajo avdicijo za mladinski film, in ko sem najmanj pričakovala, sem dobila glavno vlogo v filmu Sestrska ljubezen.

Potem so me povabili na avdicijo za nadaljevanko Moji, tvoji, najini. Takrat sem končala deveti razred in sem nameravala počitnice preživeti na morju.

Toda ko sem se peljala na morje, sem dobila klic, da sem dobila vlogo, zato sem namesto na morju počitnice preživela na snemanju. Ampak mi nikakor ni bilo žal, ker je bila to izjemno lepa izkušnja.

Te starši podpirajo pri uresničevanju tvojih sanj?

Zelo. Z mami in sestro smo zelo povezane. Tudi oče me bo vedno podpiral. Vsi so zelo ponosni name in me spodbujajo. Zelo sem vesela, da imam podporo doma in da imamo dobre odnose.

Glede na to, da si se zelo mlada začela ukvarjati z manekenstvom, me zanima, ali si imela kdaj težave s samopodobo?

Ne. Že v otroštvu sem bila samozavestna. Seveda se vsakdo zjutraj zbudi in si preprosto kdaj pa kdaj pač ni všeč, morda zaradi frizure ali kakšnega mozoljčka, vendar sem od nekdaj znala vse obrniti na pozitivno. Verjamem namreč, da je vse v energiji. Večkrat me pokliče moja sestra, kadar potrebuje kakšen nasvet za samozavest, in takrat ji svetujem:

“Bolj ko boš samozavestna in zadovoljna sama s seboj, boljšo energijo boš oddajala in boš zaradi tega dobro videti.” Vedno sem vedela, da se lahko z dobro energijo in pozitivnim razmišljanjem prekrije vse pomanjkljivosti, tudi mozolje. [smeh]

Ali obstaja kakšna zvezdnica, ki jo občuduješ?

Ne, pravzaprav me bolj navdihujejo punce v vsakdanjem življenju. Včasih v središču mesta opazim kakšno punco, ki ima neverjetno močno energijo in mi zaradi tega pade v oči. Na Instagramu je veliko punc, ki so mi všeč, ampak ni pa kakšne določene punce, ki bi me tako prevzela s svojim stilom, da bi jo želela kopirati.

Omenila si, da rada kuhaš, zato me zanima, katere jedi najbolje pripraviš?

Mislim, da sem specialistka za zrezke, krompir, omake, torej bolj domače jedi. Rada delam tudi pica zavitke in spečem marmorni kolač. Zelo rada preizkušam nove jedi.

Kdaj pa se je pojavila tvoja strast za izdelovanje nakita?

Leta 2015 sem za šest mesecev odpotovala v Ameriko, in ko sem prišla nazaj, sem bila nekoliko zmedena glede tega, kaj bi rada počela. Nisem vedela, ali bi raje imela kozmetični salon ali pa bi se raje ukvarjala z modo.

Čez nekaj časa sem zbolela, in ko sem bila v bolnišnici, sem imela dovolj časa za razmišljanje. Veliko časa sem preživela v svojem svetu. Nekega jutra, ko sem se zbudila v bolnišnici, pa sem dobila idejo, da bi začela izdelovati svoj nakit.

Praviš, da si preživela veliko časa v svojem svetu. V kakšnem svetu pa bi želela živeti?

Trenutno mi je moje življenje všeč. Na splošno pa bi si želela, da bi bili ljudje bolj pozitivni in ne bi na vsako stvar gledali tako negativno oziroma da bi znali negativne stvari pretvoriti v izkušnje, iz katerih se učimo.

Želela bi si tudi, da punce v sodobni družbi ne bi podlegle idealnim podobam drugih punc na družabnih omrežjih. Skoraj vsaka namreč podleže temu, tudi jaz sem. Zaradi podob na družabnih omrežjih so punce bolj obremenjene s sabo in se primerjajo z drugimi.

Bolje bi bilo, če bi bile same sebi navdih in se ne bi obremenjevale z drugimi. Želim si, da bi bili ljudje bolj samozavestni, samosvoji in pozitivni.

Na dojemanje sveta lahko poleg družabnih omrežij vplivajo tudi knjige. Rada bereš?

Zelo rada berem. Vedno sem rada živela v pravljičnem svetu. Najraje berem zgodovinske romane. Všeč so mi zgodbe o prepovedani ljubezni med kmetom in princeso. Res pa je, da v zadnjem času manj berem, ker sem najbolj ustvarjalna zvečer.

Ko vsi spijo in sem v svojem svetu, dobim največ idej za izdelovanje nakita. Se pa zelo veselim poletja, ko bo več časa za branje zgodovinskih romanov. Čeprav običajno vem, kakšen bo konec, jih zelo rada berem.

Katera knjiga te je najbolj navdušila?

V zlato odeti dnevi, Jude Deveraux, ki sem jo prebrala v prvem letniku srednje šole, me je tako navdušila, da sem jo posodila še dvema prijateljicama. Sicer pa najraje berem pred spanjem.

V srednji šoli sem bila pred testi pogosto pod stresom, zato sem pred spanjem rada šla v lep ljubezenski pravljični svet. Posledično sem sanjala o vsebini knjige. Knjige so mi zelo pomagale v srednji šoli pri sproščanju in pridobivanju pozitivne energije.

Na kaj si najbolj ponosna?

Na to, da sem že od nekdaj vedela, kaj želim početi v življenju. Za to sem zelo hvaležna, ker poznam veliko punc, ki ne vedo, kaj jih veseli in kaj bi rade delale. Žalostno je, da ne najdejo neke stvari, ki bi jih motivirala.

Tudi sama sem imela obdobje, ko nisem točno vedela, ali bi se ukvarjala z modo ali kozmetiko, ampak sem vsaj približno vedela, kaj bi rada. Vedela sem, da imam cilje in da mi zato ni treba skrbeti glede prihodnosti. Verjela sem vase.

Fotografije: Luka Svetlic
Stiliranje: Maja Sotošek
Besedilo: Danaja Lorenčič
Ličenje: Ana Lazovski
Frizura: Alenka in Hana za Mič Styling
Asistentka fotografa: Lucija Maver