Ker je želela biti sprejeta v družbi, je Ellen Lietzow začela nevarno hujšati. Ultimativni cilj – izgubiti težo – jo je pahnil v kremplje anoreksije, zaradi katere je skoraj umrla. A je imela srečo. Ellen danes živi, zate pa ima pomembno sporočilo.
Vse se je začelo, ko je bila Ellen še otrok. Takrat je imela nekaj malega kilogramov preveč. Daleč od tega, da bi bila debela, a dovolj, da so jo vrstniki začeli grdo zbadati in žaliti.
Zaničevanje in norčevanje s strani vrstnikov je Ellen zaznamovalo za vedno in jo pripeljalo do nizke samozavesti.
Med odraščanjem je prvič izgubila težo po naravni poti, saj se je nekaj časa profesionalno ukvarjala s plavanjem.
Takrat se je prvič počutila sprejeto v družbi, zaradi česar se je počutila ljubljeno in lepo. A ti občutki so se hitro prelevili v strah pred ponovno pridobitvijo kilogramov, ko je pri petnajstih letih opustila plavanje.
Da se ne bi zredila, si je zadala strog način prehranjevanja, ki je temeljil predvsem na ribah in zelenjavi, kuhani v sopari, ter pretirano telovadila.
V glavi je vseskozi imela podobo vitkega dekleta, ki mu je okolica poklanjala komplimente. "Mislila sem, da če se bom zredila, spet nihče ne bo hotel biti moj prijatelj," se spominja Ellen.
Zaskrbljenost pred ponovno izolacijo iz družbe je vodila do situacije, ko je pri šestnajstih letih morala v bolnico zaradi prenizke teže.
Zdravniški nasvet, da mora zaradi zdravja nekaj kilogramov pridobiti je pripeljal do nove težave – začela je s prenajedanjem. Krofi, rogljički in piškoti so postali njeni najboljši prijatelji v upanju, da jo bo okolica prenehala gledati kot pretirano shujšano ubožico in jo sprejela kot 'normalno' najstnico.
Po tistem je pridobila kar nekaj kilogramov, nato pa je nekega dne spet začela z nevarnim hujšanjem in v manj kot šestih mesecih izgubila več kot štirideset kilogramov!
Njeno hujšanje je močno zaznamovalo tudi njeno družinsko življenje. Ellenina mati spominja:
"Družinsko življenje je bilo grozno, veliko je bilo kričanja, loputanja z vrati in solz." Najhuje je bilo mami, ker je čutila, da ne more storiti ničesar za svojo punčko.
Ellen je bila na neki točki že tako krhkra, da ni mogla niti v šolo, grozilo pa ji je tudi, da bo izgubila prste, saj so ji ti počrneli zaradi tako slabe cirkulacije.
Najbolj kritični trenutek je bil, ko en teden ni zaužila nobene hrane in pijače. Ko jo je obupana mati odpeljala v bolnišnico, kjer so 17-letni Ellen postavili diagnozo anoreksija nervoza, so bili zdravniki šokirani, da je Ellen sploh še živa. Njeni vitalni parametri so bili namreč tako slabi, da bi morala biti po vseh pravilih mrtva ali v komi.
Danes 19-letna Ellen je povsem drug človek, ki lepo skrbi za svoje zdravje. Postala je veganka in vplivala na to, da se bolj zdravo prehranjujejo tudi njeni bližnji.
"Nisem več hotela živeti v svetu samozaničevanja, sovraštva in laži. Želela sem biti srečna," pravi Ellen, a do tega spoznanja je morala priti sama.
"Samo ti lahko rešiš sebe, ti imaš to moč, da izbereš življenje,"
danes vsem, ki se soočajo s podobnimi težavami sporoča Ellen.
Preberi še: Kako ti lahko telefon reši življenje (resnična zgodba) ali pa preizkusi prazničen recept za Jabolčne listnate vrtnice.
Priporočamo tudi: Božično-novoletno dogajanje na Obali
