. S fantom sva hotela iti v mesto in se peljeva skozi vas. Smejiva se nekim bednim šalam, ko naenkrat na cesti zagledama lužo krvi. Na tleh je povožena ležala kuna. Stopila sem iz avta, da bi videla, če še slučajno diha in v luži krvi so se delali zračni mehurči. Bila je še živa. Stekla sem po jakno, da bi jo prijela ( in da me ne bi mogla vgrizniti, če bi slučajno imela ta namen ) in jo odnesla v avto. Bila je še živa in je dihala, srček ji je bil res hitro. S fantom sva res dirjala po cesti do naslednjega veterinara, vendar mi je na sredi poti umrla v rokah 
. Srček ji je nehal biti in ko sva prispela tja, je fant vprašal veterinarja ali bi ji lahko še sploh pomagali. Pa je veterirar rekel: "Mogoče, če bi jo prej pripeljali."
In tistega dne sem bila tako huda na svet. Nisem mogla verjeti kako se je človek, ki jo je povozil, lahko samo tako grdo odpeljal naprej, namesto, da bi ji pomagal, če bi bila še živa. Grozno. Še zdaj ne razumem ljudi, ki pustijo živali tako umreti. Razumem, da se nesreče dogajajo in da se živali ne povozi zanalašč, samo mislim, da bi človek moral živali pomagati, če je še živa, ne pa je pustiti na cesti, da se še 10 avtov pelje gor po njej.
